In morda upajo, da bodo oni, številni doktorji in profesorji, predvsem pa prepametni psevdo… psiho… strokovnjaki spet lamentirali o tem, kako je za vse, kar gre pri naših mladih, zlatih narobe, kriva šola. Ni! Vzgoja je v domeni staršev, šola pa na temeljih domače vzgoje otroke uči in nauči. Če starši ne naredijo svojega, je vse zaman. Pretiravam, pa vendar. Širom po svetu so strelski pohodi po šolah postali stalnica. Orožje in večino zlih misli storilci prinesejo od doma. Za domačimi stenami ne domujeta le ugodje in udobje, tam se za namišljeno toplino in starševsko ljubeznijo rojeva tudi zlo. In hrani orožje.
V novo leto vedno polagamo upanje. Kot se za konec leta spodobi, smo obudili vse lanske športne uspehe in dodali že nekaj letošnjih. Res, nekdo pametnejši od mene bo moral enkrat dognati, zakaj je med dvema milijonoma ljudi toliko izjemnih športnikov. V individualnih in moštvenih športih. Je to želja po izstopanju, je to tekmovalnost, želja biti nekdo? So to enake osebnostne lastnosti, ki drugače nadarjene ženejo h grmadenju premoženja, prisvajanju tujega, izmikanju pravici? Ali pa lastnosti tistih, ki izstopajo po razumu, pameti, vizionarstvu … Tistih, ki razmišljajo, kako bomo v tem vedno bolj zblojenem in nevarnem svetu kot civilizacija sploh preživeli?
Priznam, da me preganja. Prevečkrat. Čeprav vem, da nimam moči in vpliva. Zato stavim na tiste, ki ju imajo in niso tiho. Eden od ljudi, na katere sem neskončno ponosna, je Slavoj Žižek. Prvi si je pokol Palestincev upal poimenovati s pravo besedo. Frankfurt, 18. oktobra. Pred domala tremi meseci! In!? Odtlej je bilo v Gazi zverinsko pobitih več kot 22 tisoč ljudi! In ni konca. Najvplivnejši pa so še kar tiho!? Še huje, klanje celo podpirajo! Kako je kaj takega mogoče? Tukaj in zdaj?
Ta čas po svetu poteka 55 vojaških spopadov. Sprožili so jih politiki. Vodijo jih vojskovodje. Oboji iz varnega zavetja. Na stotisoče žrtev, ki si vojn niso zamislili in želeli, so pobili. Po besedah uglednega kolumnista Branka Sobana se po svetu v sedla vračajo desni voditelji. Z že mnogokrat videnimi lastnostmi. Le poimenovati si jih ne upamo s pravim imenom, pravi Soban. S tistim na črko F. FAŠISTI! Silne mednarodne organizacije, v katerih sedi na stotine dobro hranjenih in plačanih uradnikov, so same sebi namen. Brezzobi konglomerati. Njim je dobro, odločajo pa itak drugi. Tanja Fajon pravi, da si Slovenija kot nova nestalna članica želi v Varnostnem svet pustiti svoj pečat. Sliši se dobro. Dejstva pa … Varnostni svet sestavlja pet stalnih – ZDA, Kitajska, Rusija, VB in Francija – ter deset nestalnih članic. Od letos bo dve leti to tudi Slovenija. In kakšen bo njen vpliv? No ja, če vemo, da lahko katerakoli stalna članica – govorimo o najvplivnejših velesilah – vsak predlog spodnese z vetom in da na drugi strani teh pet velikih za sprejetje njim všečnega sklepa potrebuje le štiri od preostalih desetih glasov, je vsakomur jasno, kdo v VS v resnici odloča.
Kar pa ne pomeni, da z odločnim nastopom ni mogoče pustiti sledi. Recimo z obsodbo genocida v Palestini. Jasno in glasno. Brez sprenevedanja in opravičevanja. Žal je bil začetek delovanja te naše ekipe povsem v našem slogu. Kdo bo koga. Ali še bolj znano: kdo je naš in kdo njihov. Morda pa vendarle … pustimo se presenetiti. Sicer pa beseda ni dovolj, štejejo dejanja.
F. M. Ježek: Ljudje, prižgimo luč, vsi hkrati, da bodo utrujeni soldati domov spet našli pot …
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 2., 9. januar, 2024.