Potem sem zagleda revijo z oglasi, in ker v sili hudič muhe žre, sem jo začela prebirati. Zanimivo, kaj vse ljudje ponujajo in kaj si želijo. Neka sentimentalka je recimo jokala za svojim prstanom, ki da ji je dragocen spomin, in obljubljala 500 evrov nagrade poštenemu najditelju. Območje, kjer je bil prstan izgubljen: nekje med Mursko Soboto in Piranom. Hm, opisani prstan, zelo velik in zelo vpadljiv, mi je bil nekam znan. Telefonska številka tudi. Pripadala je čedni sestrični cenjenega soproga, ki se velikokrat oglasi pri nas in ima zmeraj vse prste okrašene s prstani.
Seveda sem jo pri priči poklicala: »A tisti prstan z velikim granatom? Pa je res toliko vreden, kako si ga vendar mogla izgubiti, za božji čas? Sorodnica je bila skrajno hladna; mar nimam pametnejšega dela, kot da prebiram oglase? Jo je že kdo klical? Seveda! Vsa štiriinosemdesetčlanska žlahta. So vsi brali oglas? Vsi ne, ampak tisti, ki so ga, so povedali preostalim. Zakaj v čakalnici ne brskam po telefonu kot vsi drugi?
Nekaj kasnejših dni je bilo skrajno zanimivih. Klicali smo se med seboj in ugotavljali, čemu je za sestrično ta prstan tako dragocen. Nikoli ni imela kakšnega milijonarja, ki bi ji kupoval zelo dragocen nakit – ali pač? Saj je vendar pisalo, da je dragocen spomin, ne pa prstan, je rekla mama in vsi smo se ob mobitelih pogreznili še v večje dvome. Spomin na koga? Motorista? Nagnala ga je po letu in pol. Ekonomist? Ušel je po štirih letih in s seboj odnesel vse, kar ni bilo pribito. Lastnik bifeja? Z njim je zdržala najdlje, menda kar sedem let. Za vsak rojstni dan ji je prinesel predpasnik, drugih praznikov pa ni priznaval. Morda pa je imela bogate ljubimce? Navsezadnje ima na vsakem prstu po dva prstana, nekje jih je vendar morala dobiti?
Ker ni sorodnica kazala nikakršnega razumevanja za našo kolektivno radovednost, smo poslali k njej našo babico. In je zvrtala. Vsak dan kdo pozvoni pri njej in ji prinese kakšen prstan. In zahteva 500 evrov. Seveda nobeden od tistih prstanov ni toliko vreden, ampak poskusiti ni greh, ji je zabrusil eden od poštenih najditeljev. In kje je vendar dobila prstan, da je zanjo tako dragocen? Krasna zgodba, se je režala babica. Moški ji nikoli niso kupovali prstanov, ampak si ga je šla kupit sama, vsakič ko je kakšnega nagnala …
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 47, 21. november, 2023.