Ko je bilo po Bučarjevih besedah konec državljanske vojne. Zdaj pa se po Janševem besedičenju znova začenja. Z orožjem, vardami, miniranjem socialističnih spomenikov? Kdo ve. In zakaj? Ker je vlada ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunizma, ki ga je lani sprejela Janševa vlada brez javne razprave in po tem, ko bi morala voditi samo še tekoče posle, saj je izgubila volitve. Prav v tistem »tekočem« času je nastavila veliko min sedanji vladi, ki občasno eksplodirajo, čeprav ministri vedo zanje, a se jim ne znajo ali nočejo izogniti. Pa saj je zmeraj tako, ko Janševi odhajajo – pripravljeni so podreti vse, da se bodo lahko čim prej vrnili. In ko pridejo na oblast, stokajo, da ne morejo nič pametnega narediti, ker je itak vse opustošeno. Znajo pa poskrbeti zase, to že. Računajo na to, da ko bodo za njimi prišli na oblast novi obrazi (tako kot zdaj) in jih poklicali na odgovornost, bodo znova imeli premajhne nabiralnike, da bi sprejemali sodno pošto. In ne hodijo na krivosodna sodišča. Ravno prejšnji teden bi moral prvak SDS v Celje na razpravo, pa se je izgovoril, da mora na konferenco, kar ni bilo res, ker se je začela dan pozneje, in to na Bledu, ne v Kolumbiji. Tudi Urbanije ni bilo, nezakoniti generalni direktor RTV mu je napisal opravičilo, da ima druge zadolžitve. Ogorčena sodnica ni sprejela nobenega od obeh izgovorov; bo naslednjič ukazala obtoženca Janšo in pričo Urbanijo nasilno privesti? Bi bil to že lahko povod za uraden začetek državljanske vojne? Se sploh ne šalim, saj kroži po spletu, ki je poleg nekaterih obskurnih medijev glavno desničarsko orožje, toliko odvratnih laži z zares gnusnim besednjakom, da se sprašuješ, kdo so ljudje, ki jim je to namenjeno in ki temu verjamejo.
Da ne bo pomote – komunistično nasilje je seveda bilo, a ga je treba razlagati v kontekstu z neznosno revščino in podrejenostjo večine prebivalstva, z vojno, informbirojem in z vzpostavljanjem povojne oblasti. Nasilje ni bilo kar tako, ker so bili pač nekateri zlobni in krvoločni; pozabljamo, da je komunistična oblast pokončala tudi veliko svojih pripadnikov. Gre za žalostne prizore iz zgodovine naroda, ki jih lahko razložijo le nepristranski zgodovinarji, ne pa amaterski ideologi, ki si znajo prikrojiti prav vse. Tudi to, kdo je pri nas zmagal v drugi svetovni vojni.
In še ena strašna stvar se je zgodila – kulturno ministrstvo je ukinilo muzej osamosvojitve in ga priključilo muzeju sodobne zgodovine, kar je menda tudi napoved državljanske vojne. Drama. Osamosvojitelji so ostali brez svojega mavzoleja. Ko me vnuk vpraša, kaj bi pa pravzaprav bilo v tem muzeju, mu ne znam razložiti. Kakšen avtobus, ki ga je uničil tank? Sestreljeni helikopter, v katerem so osamosvojitelji ubili svojega človeka? Množica fotografij, ki smo jih velikokrat videli, in posnete izjave politikov, ki jih poslušamo po nekajkrat na leto? Je poleg 57. številke Nove revije tam tudi množica drugih tekstov in oddaj, ki je pripeljala do osamosvojitve?
Pravosodna ministrica je prijavila Janšo zaradi sovražnega govora, me res zanima, kakšno kazen bo dobil in predvsem kdaj. Če bo na nacionalki še nekaj časa vodstvo, ki se ga trenutna vlada nikakor ne more znebiti, bomo lahko vsak dan poslušali in gledali o krivicah, ki se dogajajo edinemu pravemu preživelemu osamosvojitelju. Druga dva sta žal pokojna, preostali, ki so še živi, pa niso vredni kdo ve kakšne pozornosti, med drugim zato, ker so podpisali pismo pobude za mirno rešitev vojne v Ukrajini. Kar je še en morebiten povod za državljansko vojno – eni bi namreč mir, ko vsi drugi zagovarjajo vojno.
