– partner zakolje svojo bivšo, celo pred očmi otrok, sin se spravi z nožem nad starše. Zmeraj so storilci moški, ki se jim, kot pravijo, stemni pred očmi, kot se jim je že ničkolikokrat prej, ko so maltretirali svoje bližnje. Napovedovali so, kaj bodo storili, ampak dokler tega v resnici ne izpeljejo, jim nihče nič ne more. Ali noče. Večina grobijanskih blebetačev v resnici svojih bivših in aktualnih žensk ne spravi na oni svet, ampak se nad njimi izživljajo do smrti, če jim prej ne pobegnejo. Nekateri pobegov pač ne tolerirajo. Lani so pobili dvakrat več žensk kot v »običajnih letih«, ko jih konča pod rušo »le« pet ali šest.
Ampak partnerski uboji in umori so z osebne, družinske ravni in so vendarle vsaj v našem okolju sorazmerno redki. Precej bolj osupljivo je, ko se na državljane spravi oblast, ki bi jih morala varovati. Iz demokratičnih ZDA dobivamo vsake toliko časa posnetke belih policistov, ki do smrti pretepejo črnega mladeniča, ti se jim zdijo očitno najnevarnejši. Temu sledijo demonstracije z razbijanjem, požiganjem avtomobilov in pretepi. Ampak zadnji takšen dogodek je bil drugačen – pet črnih policistov je do smrti preteplo črnega mladeniča, ki je medtem klical mamo. In ta ista mama je prosila demonstrante, naj bodo mirni, naj ne povzročajo bolečin in škode, ker bodo tako najlepše počastili spomin na njenega sina. In res, demonstracije so bile obširne, a mirne. In nihče ni mogel reči, da je šlo pri tem uboju za rasizem. Ker so bili vsi temnopolti. Je pa res, da se policisti bojijo državljanov, ker so praktično vsi oboroženi. Lani so pobili 70 policistov, ti pa 1.200 državljanov, kar je precej neenaka statistika. Kako, za vraga, Amerika sploh izobražuje svoje kifeljce, ki jih kar naprej gledamo v junaških nadaljevankah? Po petih mesecih šolanja jih pošljejo na cesto, v Evropi jih izobražujejo tri leta, potem ko končajo srednjo šolo, pri nas imamo celo akademijo. Je pač tako – če je državo strah, ji je vse dovoljeno. In za državljane so policaji – država.
Čisto drugačen zločin, ki je tudi povzročil val demonstracij, se je dogodil v Indiji. Tamkajšnji milijonar je po velikanskem slavju spravil svojo osemletno hčer v samostan. Najokrutnejši, kar si ga je mogoče misliti. Večinoma se bo postila, spala bo na rjuhi na golih tleh in nikoli več ne bo videla svojcev. In država to dopusti, milijonarji so pač milijonarji, kaj hočeš. Zmeraj pridejo prav, ko se kje zatakne, in jim nisi kos, ko pa lahko podkupijo, kogar hočejo. Ljudstvo razsaja po ulicah in zahteva, da punčko rešijo, ko bo polnoletna, pa se bo odločila, kaj bo s seboj. A država se ne boji ljudstva, ampak vplivnežev, ki odločajo, kdo bo zmagal na volitvah.
Sploh pa, saj imamo tudi sami nekaj izkušenj, nedolgo tega nas je namreč država polivala s solzivcem in streljala z vodnimi topovi, ker nas je varovala – pred kom že? Razumite vendar, tudi državo je lahko strah in se ima menda pravico braniti.
