Z vsesplošnim dobičkarstvom navdahnjeni zlohotni gostinci so se namreč bojda zarotili, da bodo navili cene ponudbe po svojih birtijah, posledično pa menda za zneske študentkih bonov ni več mogoče dobiti drugega kakor kruh iz žagovine ali kos plesnive pice. Avtofagija in drugi blagri postenja gor ali dol, od časov mojega študija neznansko napredovala nevroznanost je dokazala, da astronomskih intelektualnih zahtev slovenskega visokega šolstva razvijajoči se možgani ne zmorejo prenesti zgolj na praznih ogljikovih hidratih – temveč potrebujejo najmanj biodizel, ki ga zagotavljajo ekološka hranila najvišje vrednosti, še najprimernejše pa bi bile redne porcije na tekočem vodiku pripravljenih kačjih bedrc in druge košte Ane Roš.
»Kos pice ni polnovredno kosilo,« je ob najavi vladne odločitve, da poviša znesek subvencij za študentske bone, dejal minister za delo Luka Mesec. Ima prav – polnovredno kosilo je lahko le cela pica, in še to obilno zalita s tabaskom, kronana z najmanj dvema jajcema in pospremljena s pol litra ustrezno jedkega, z radioaktivnimi primesmi obogatenega digestiva. Vsaj tako je pokazala moja uspešno zaključena osebna analiza z udeležbo v študiji, ki je v Ljubljani sicer potekala nekako v času poslednjih koliščarjev, njeni izsledki pa so v popolnem nasprotju z objektivnimi znanstvenimi dejstvi. Toda človek je, kar človek ve – človek pa ve le, kar je izkusil. Jaz sem tista leta na FDV preživel izključno na najbolj zanikrnih hidratih, ki jih je telesna mašina pokurila skoraj v celoti, neporabljeno pa brez težav v gosji maniri zavrgla v preobremenjeno kloako – pa se mi možgani zato niso spremenili v rozino in tudi faks sem zvozil brez težav. »FDV!« porečete – že, toda na bolj ali manj enaki dieti je bil v tistem geološkem veku ves slovenski študentaraj in za nikogar nisem slišal, da bi mu zavdale pomije, ki smo jih žrli. Nasprotno, vsaj zame, po pričevanjih sodobnikov pa tudi za večino drugih, so bila to mitološka zlata leta blaženosti in obilja, čas preden je človek utrgal brokoli spoznanja in se obsodil na prekletstvo vedenja o pomenu zdravega življenja.
Celotno kolumno si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 17. 01. 2023.
