Kmalu po tistem, ko so na Poljskem prepovedali splav, se je dogodila prva odmevna drama – tridesetletno nosečnico so zdravniki zaradi srednjeveške zakonodaje pustili umreti. Čakali so, da bi okvarjeni plod, ki je zastrupljal materino telo, sam umrl, šele potem bi ga spravili iz maternice. Pa je prej umrla mama, ki ima doma majhno punčko. Zdravniki morda nimajo povsem čiste vesti, so pa očitno varni pred podivjano poljsko politiko in njenim podjarmljenim sodstvom – splav je prepovedan, razen če gre za posilstvo, in basta. In to še ni vse, za morilce nerojenih otrok pripravljajo zakone z dolgotrajnimi zapornimi kaznimi.
Kako dolgo se lahko neka zblojena politika poigrava s svojim ljudstvom? Kje ste, Poljaki, ki ste s svojo vdanostjo dopustili, da politika maltretira vaše ženske? Irci so ravnali povsem drugače, postavili so se na stran svojih mater, hčera in partnerk ter na referendumu leta 2018 premočno izglasovali ukinitev ustavnega člena, ki je prepovedoval splav (zagrožena kazen – 14 let zapora). Volilna komisija je celo preprečila glasovanje po pošti, zato so se zdomci in izseljenci množično zgrinjali v pristanišča in na letališča, da bi podprli pravice svojih žensk. Je pa res, da je bil na strani svobodnega odločanja o rojstvu otrok tudi premier.
Seveda nas te zadeve morajo skrbeti, ker je nadzor nad zarodki očitno tudi v programu naše vlade, ki se napaja pri poljsko-madžarskih in podobnih zgledih. Za kaj takega se je treba pajdašiti z uradno Cerkvijo, ki med verniki izpelje propagando proti abortusu pa tudi kontracepciji in »nepravi« spolni usmerjenosti (grožnje s peklom še zmeraj delujejo). In seveda onemogočiti medije, razen svojih. Še posebej pomembno pa je pritisniti na pravno stroko, ki bi se lahko uprla odločitvam poslancev v parlamentu; o tem, da so nekateri izigrali svoje volivce in se zdaj izgovarjajo na glasovanje po lastni vesti, ni vredno izgubljati besed. V parlament jih nismo poslali zaradi njihove vesti, ampak ker so obljubili, da bodo zastopali naše interese. Znamenja, da hoče vlada do konca zrušiti kredibilnost sodstva, so očitna: sodnemu svetu je zmanjšala sredstva, evropskih tožilcev nikakor noče imenovati, na ustavno sodišče hoče podtakniti sodnika, ki mu stroka odreka kredibilnost …
Vse skupaj je lepo pojasnil minister Vizjak s svojimi komentarji zvočnih posnetkov svojih »pogajanj« s Petanom. Ne zanima me toliko del o »glupih davkih«, ampak o tem, da bodo že sodnikom strli jajca, ko bo treba, za kar se je Vizjak iskreno opravičil. In vsaj še prejšnji petek ni odletel. Kaj nam je priznal? Da bodo (in to seveda že dolgo počnejo) sodnikom, ki sodijo v »njihovih« zadevah, poiskali dlako v jajcu in jih izsiljevali, če ne bodo ubogljivi. Ali pa jih bodo premestili drugam. Iz tega sledi, da imajo sodniki, ki izrekajo za Janšo in njegove ugodne sodbe ali pa dopustijo, da primeri zastarajo, strta jajca (ali jajčnike). Sodniki, ki sodijo po zakonu in jih Janša zmerja za krivosodje (nazadnje se je to zgodilo velenjskim sodnikom), pa imajo cela jajca.
Me prav zanima, kako mogočna bi bila omleta iz vseh sodniških strtih jajc, v mislih imam seveda tudi sodnice. Vsaj za eno sumimo, da zaradi želja svojega politično angažiranega sorodnika že dve leti ne dovoli, da bi trije otroci živeli s svojo materjo. Še vidijo jo komaj kdaj.
Zarja Jana št. 45, 9.11.2021
