Bil je tretji maj, ne naključno izbran datum, bil je namreč tudi svetovni dan svobode medijev. Uradno je bila tiskovna konferenca, v resnici smo prišli izkazat podporo STAnovskim kolegom, ki zaradi zasebne kaprice že mesece doživljajo STAlne napade v STAlinistični maniri, verbalne, in finančne. Dogaja se že več kot pol leta, zgodba je STAra, prežvečena, tisočkrat povedana, a zdaj so stvari tako daleč, da bodo za plače skoraj stotih ljudi lahko zbrali sredstva le še enkrat, potem pa ...
To poznamo. Poznamo ta strah, ki se zažre v možgane, poznamo te stiske, pred desetletjem smo bili tudi mi mesece brez plač. Ne pa brez položnic in kreditov. Razlogi niso bili enaki kot tokrat, nas je okradel kriminalec, ki zdaj uživa mirno življenje v najmilejšem režimu zapora na Dobu – mimogrede, prav tam, kjer je bil nekaj časa, ne dovolj dolgo, tudi človek, ki stoji za vso to gonjo. A ti občutki, ko nimaš denarja, obveznosti pa STAlne, enake kot prej, ko te je strah naslednjega dne, naslednjega tedna – ti so oSTAli enaki. In zato ne bomo dovolili, smo si rekli, da se zgodi še komu. Da se zgodi ljudem, ki niso zagrešili nič drugega kot to, da so vestno in predano opravljali svoje delo.
Na tiskovni konferenci so še povedali, da ne bodo stali križem rok in čakali, kdaj bo padla sekir'ca, da se bodo borili, z našo pomočjo. Začeli so kampanjo #zaobSTAnek (https://zaobstanek.si/) in prosijo javnost za pomoč.
In so se potem vnele debate, seveda so se. Češ, mar ni sramotno, da morajo takole s klobukom v roki pred javnost? Kot bi doživeli kakšno naravno katastrofo. No, saj po svoje so jo. Nenaravno katastrofo. Je v takih okoliščinah res sramotno znance in neznance zaprositi za pomoč? Javno reči, ne zmoremo več sami? Je, ampak za koga? Ne za te, ki prosijo.
Kajti veliko bolj sramotno je, mislim, verjamem, zaradi čisto osebnih zamer in predsodkov do enega človeka spraviti na rob bankrota javni servis in s tem ogroziti preživetje skoraj stotih ljudi. Kršiti vse STAtute in zakone.
Bolj sramotno je lagati, da bo šel zbrani denar za direktorjevo plačo.
Bolj sramotno je proSTAštvo ministra, odstopljenega, a neodSTAvljenega, tistega, ki z vsakim novim tvitom pokaže, da ne obvlada niti slovenščine, tistega, ki ga ne bodo nikoli, nikoli, garantiram, obtožili, da je veleum, tistega, ki se v zadnjem STAdiju terminalne arogance norčuje iz ljudi v stiski. Ki veliko bolje obvladajo svoje delo kot on svojega.
Ampak upanje obSTAja. Ker je pri nas dovolj ljudi odprtega duha in svobodnih misli, ki bodo pomagali, dokler bo treba. Ker, tole je zelo pomembno, ne bo zmeraj tako. Ne more biti. Kajti STAtistično gledano, imajo slovenske tiskovne agencije boljšo možnost preživetja in daljšo življenjsko dobo kot slovenske vlade.
Slovenska tiskovna agencija bo preživela, magari s STAnovitno pomočjo javnosti. Svobodno, neodvisno novinarstvo bo preživelo. Tisti, ki ga rušijo, bodo padli.
STAvimo?
Če želite pomagati
Pošljite SMS z besedilom STA1 ali STA5 na 1919 in donirajte 1 ali 5 evrov.
In če želite prispevati več:
Društvo novinarjev Slovenije
Vošnjakova ulica 8, Ljubljana
IBAN: SI56 6100 0002 5727 075
BIC/SWIFT: HDELSI22
Koda namena: CHAR
Namen: Donacija za obSTAnek
Referenca: SI99
Akcija poteka ves mesec, cilj je zbrati dva milijona evrov. Vsak prispeva vsaj en evro, tudi Janez in Aleš. Zmenjeni?
Zarja Jana št. 19, 11.5.2021
