Po telefonu sem govoril z znancem iz Bovca in pogovor je nanesel tudi na koronavirus. Mož je rekel: »Včeraj zvečer sem po dolgem času spremljal poročila na TV. Bil sem zgrožen, pa ne zaradi strahu pred boleznijo, ampak zaradi bombastičnih smrtno resnih nastopov uradnih govorcev. Zjutraj sem se počutil obupno, namesto da bi vstal, sem se z odejo pokril čez glavo in si rekel: 'Ali ste nori, zakaj to delate? Zapiranje in strašenje ljudi je srednjeveška metoda. Morali bi povedati, da je stanje resno, hkrati pa z vedrim obrazom optimizma dati ljudem oporo, da je virus obvladljiv.'«
Sledi lahko le še policijska ura
Te besede so samo delček tega, kar sem bral ali slišal v izjavah mednarodno priznanih strokovnjakov in znancev zdravega razuma. Urbane sredine so idealne za razširjenje virusa, zato zdravniki svetujejo, naj bodo ljudje zunaj v naravi, v gozdovih in gorah, kajti virus se zunaj praktično ne prenaša, saj nima pogojev za daljši obstoj, če se le držimo pravil izogibanja medsebojne bližine ter osebne zaščite in higiene. Poleg tega bivanje v naravi izdatno izboljša delovanje imunskega sistema. Slovenci smo narod planincev, dokaz je Planinska zveza Slovenije, ena od največjih organizacij v državi, ki združuje kar 290 društev s skoraj 60.000 člani. In potem se najde neki minister, ki prepoveduje »pohajkovanje po gorah«. Bedak! Vse bolj sem prepričan, da bo več ljudi zbolelo in umrlo zaradi nesorazmernih ukrepov oblasti kot zaradi koronavirusa. Za številne je že sedaj nujna psihoterapija. Skupinska norost, ki jo širi oblast, pa ne samo pri nas, z iracionalnim strahom, kolektivno paniko, množično histerijo in paranojo, nam govori, da se oblast bolj posveča ljudstvu kot pa virusu. Z ljudstvom počne kot pri poskusih s podganami v labirintu. Če se podgane vedejo primerno, dobijo priboljšek, sicer elektrošok. Ta metoda velja tudi za ljudi. In ne samo to, vsak posameznik je vnaprej ožigosan kot kužen, vsi smo kužni, to je tako kot cerkveni izvirni greh, vsi smo že ob rojstvu grešniki, vsi smo krivi, vsi moramo nositi občutek krivde. Ampak tudi to ni zadnji domet oblasti, kajti naša je uvedla še kolektivno kaznovalnost, zaradi morda stotnije nediscipliniranih se kaznuje dva milijona državljanov, ki ne smejo prekoračiti meja občine bivanja. Z visoko denarno kaznijo se trasira vračanje v srednji vek, v katerem tlačanska raja ni smela prekoračiti meja grofije. Naslednja meja bo najbrž krajevna skupnost, sledi lahko le še policijska ura. Rekli bodo: »Ker niste bili pridni, smo uvedli policijsko uro!« Dokaz, da se oblast bolj ukvarja z ljudstvom kot z virusom, je že to, da je stroka izločena iz sistema sprejemanja ukrepov proti epidemiji. Stroki je prepovedano celo komentiranje, kaj šele kritična presoja vladnih ukrepov. Sledi takojšnja kazen v obliki izgube delovnega mesta in nastavitev oblasti podložne osebe. Argument moči je presegel moč argumenta. Če se bo to stopnjevalo še s pomočjo umetne inteligence in informacijske tehnologije, bomo kmalu Evropejci bežali pred diktaturami, postali politični begunci in iskali azil v Afriki. Sicer pa se že sedaj odpira donosna dejavnost za švercerje, ki Slovence lahko tihotapijo s traktorji po gozdnih kolovozih preko občinskih meja naše domovine.
Socialni inženiring
Koronavirus je idealno sredstvo za socialni inženiring, pri katerem je nujna manipulacija ljudstva. Manipulacijo v medijih takoj prepoznamo, če so nam jasne strategije, po katerih manipulatorji delujejo v javnosti. Te so predvsem:
1. Ustvarjanje problemov po načelu problem – rešitev. Najprej se v javnost izstreli kričeč problem, da vzburi čim večji delež ljudstva. Potem se plasira vnaprej načrtovana rešitev, ki je cilj oligarhije. Primeri: terorizem – večji nadzor, ekonomska kriza – rušenje socialne države, epidemija – omejevanje svobode gibanja in druženja.
2. Če bi bile spremembe radikalne in hitre, bi se ljudstvo uprlo. Zato se spremembe postopno odmerjajo, kot strup v malih žličkah, ljudstvo bi reklo, da se žaba počasi kuha. Ko se ljudje zavedo sprememb, so te že vpeljane in je prepozno za karkoli.
3. Vnaprejšnje najavljanje sprememb. Javnost je treba pripraviti na spremembe, predvsem na tiste, ki bi utegnile sprožiti odpor. Vmes se ljudem kot anestetik odmerja obljuba »o lepši prihodnosti«. Saj jih poznamo, recimo takele, še malo varčevanja, pa bomo iz krize; samo še banke saniramo, pa bomo rešeni; samo epidemijo zajezimo, pa bodo vsi ukrepi odpravljeni.
4. Prebujanje čustev v obliki njihove zlorabe. Kritična zavest je zamenjana z močnimi impulzi tesnobe, jeze ali strahu, ki odpirajo vpliv na človekovo nezavedno. Vstop v nezavedno pa lahko sproža zelo različne vedenjske vzorce, od kolektivne histerije do paranoje in panike. Tipična je kolektivna histerija nakupovanja zalog hrane in toaletnega papirja. Zanimivo, da ob vsaki krizi nastane problem toaletnega papirja, kot da se obudi analna faza človeka.
Več v reviji Zarja Jana št. 15, 14. 4. 2020
