Petek, 3. 4.
Lepo je biti Slovenec
Kljub karanteni je lepo biti Slovenec. Mogoče nam manjka le malo širše perspektive, da to dojamemo. Če bi te dni za covidom-19 zboleli v Srbiji, bi vas »ulovili« in spravili v prostore improvizirane bolnišnice na sejmišču ali v športni dvorani. Četudi imate blage simptome, bivanje doma tam ni več dovoljeno.
Če bi zboleli v ZDA, pa bi vas bivanje v bolnišnici stalo 10–30.000 dolarjev, odvisno od tega, kaj (ne)pokriva vaše zdravstveno zavarovanje. Kot slišim od prijatelja, ki živi v bližini New Yorka, veliko ljudi umira doma in si ne upajo niti poklicati rešilca, da zaradi računa za bolnišnično zdravljenje njihovi najbližji ne bi ostali še brez strehe nad glavo. (Zato pravijo, da v poročilih o mrtvih ni številnih »ilegalno preminulih«). V Bosni pomanjkanje zaščitne opreme rešujejo tako, da je mlajšim od 18 in starejšim od 65 let preprosto prepovedano zapuščati domove. Nujne pripomočke za preživetje razvaža civilna zaščita. V Srbiji pa imajo starostniki na voljo tri ure na teden, ko smejo zapustiti domove – od 4. do 7. ure zjutraj ob nedeljah.
Če pogledamo številke, preračunano na število prebivalstva, in če upoštevamo le število mrtvih (ker so drugi podatki zelo nezanesljivi), imamo v Sloveniji desetkrat manj mrtvih kot Belgijci, petkrat manj kot Nizozemci in celo za 50 odstotkov manj od Avstrije. In za to nam ni treba biti zaklenjen doma z zavarjenimi vhodnimi vrati in razkopanimi cestami kot v Vuhanu. Imamo tudi čudovito vreme in povečini tudi kako zelenico, iz katere lahko te dni nastane samooskrbni vrt.
***
Sobota, 4. 4.
Ministrstvo vabi k vrtičkanju
V ZDA je največja veriga supermarketov Walmart iz prodaje umaknila vrtne pripomočke in semena, češ da ne sodijo med nujne potrebščine.
V Srbiji so zaprli kmeta, ki je v času prepovedi gibanja delal na njivi.
Mi pa smo odprli vrtne centre in nam celo ministrstvo svetuje, naj se čim bolj posvetimo vrtičkarstvu. Oaza pameti na sončni strani Alp?
Nekaterim se zdijo takšne kampanje ministrstva neresne. Morda, vendar le dokler ne preberete statistike uporabe naših kmetijskih površin.
Vrtne površine, na katerih slovenski vrtičkarji pridelujemo zelenjavo, so zelo primerljive s tistim, kar se v Sloveniji »prideluje na veliko«. Uradno pridelujejo naši kmetje zelenjavo na šestih kvadratnih metrih na prebivalca. Torej, če bomo vrtičkarji zavihali rokave, bomo hitro dosegli še enkrat toliko površin, kjer gojimo sadje in zelenjavo, in se bo to v slovenski samooskrbi poznalo morda celo bolj kot pridelava naših kmetov.
Poanta ni v tem, kdo bo pridelal več, temveč v tem, koliko lahko pridelamo vsi skupaj. Dejansko moramo vsi uporabiti vse moči, da v Sloveniji pridelamo čim več. To ni več igra in hobi, temveč resna priprava za težji del zgodbe, ki šele pride. Pri tem ne tekmujemo z našimi kmeti, tekmujemo z lakoto, ki jo lahko povzroči dejstvo, da je veliko polj na tem svetu ostalo nezasejanih in da ta trenutek veliko pridelka propada. Vendar kako nekomu, ki še nikoli ni bil lačen, razložiti, kaj sploh je lakota? Za mnoge otroke to pomeni le, da je v hladilniku zmanjkalo njihovega priljubljenega sladkega namaza.
Ko te dni berem več kot 700 vprašanj in komentarjev bralcev, ki so izpolnili anketo o samooskrbi na www.zazdravje.net, tudi sama spoznavam, da so mnogi res povsem na začetku in bodo potrebovali precej podpore, da iz zrn, ki jih bodo posejali, nekaj zraste. Najbolj me »navdušujejo« vprašanja tipa: »Ali lahko na balkonu, ki meri tri kvadratne metre, pridelam zelenjavo za tričlansko družino?« Gospoda, ki ima čas le zvečer, zanima, ali bi lahko vrtnaril ponoči. »Kako naj moža prepričam, da se lotimo vrta?« »Kaj naj sadim, da potem le pridem pobrat?« »Ali ukvarjanje s samooskrbo pomeni, da moram pozabiti na vse druge svoje projekte?«
Seveda, med vprašanji so tudi takšna, ki jih postavljajo stari vrtnarski mački, ki jih zanima, kako bi lahko legalno prodali presežek svojih vrtnin, kako bi se lahko vrtičkarji združili in ceneje nabavljali potrebni material, organizirali zalivanje in nadomeščanje, kadar so na dopustu, in podobno.
Če ste tudi sami sodelovali v anketi ali vas zanima, kaj pravi 998 oseb, ki so jo izpolnile, preberite poročilo na www.zazdravje.net v rubriki Zdrava hrana.
***
Nedelja, 5. 4.
Pokončala nas bo lenoba
Ravnokar sem izvedela, da je v ZDA število nezaposlenih v dveh tednih naraslo že na deset milijonov. Ocenjujejo, da bo nezaposlenost dosegla 32 odstotkov, kar je več kot v obdobju največje recesije v letih 1936–38, ko je zaradi lakote umrlo 200.000 ljudi, kljub temu, da je takrat 49 odstotkov prebivalstva živelo in delalo na kmetijah. Danes na kmetijah dela manj kot 5 odstotkov vsega prebivalstva »razvitega sveta«, kar pomeni ...
Kljub temu jim te dni v Kaliforniji pridelek gnije na poljih, ker mehiški delavci ne morejo čez mejo. Ameriški pa, kot navajajo, že desetletje niso počeli tega in dela »ne obvladajo«.
Več v reviji Zarja Jana št. 15, 14. 4. 2020
