Športna velesila
Odkar smo nacionalne zelene drese zamenjali z modrimi, se nam je odprlo nebo. Od leta 2015 smo bili drugi na EP v odbojki, tretji na SP v rokometu, evropski prvaki v košarki … In ko to pišem, smo se spet uvrstili v finale EP v odbojki. Štiri medalje v treh različnih ekipnih športih v zadnjih štirih letih. To si lahko nekam zapišete. Ne bo se tako hitro ponovilo. In k tej zbirki lahko mirno dodate še dve zaporedni uvrstitvi hokejistov na olimpijske igre in zgodovinsko zmago nad Američani.
Nismo več zgolj dežela ekstremnih individualcev, smučarjev, skakalcev, plezalcev, plavalcev, strelcev, veslačev, tekačev, judoistov, jadralcev, kajakašev in kolesarjev. Košarka, rokomet, odbojka in hokej so najpopularnejši ekipni športi na svetu. Nad njimi je samo še vsemogočni - nogomet. O. K., tam imamo Čeferina. Če na hitro seštejemo dosežke v teh štirih moštvenih športih (brez nogometa), nedvomno sodimo med evropske športne velesile. Pred nami so samo Francozi in Španci, morda še Srbi. Vse druge države, od Nemčije, Anglije in Nizozemske do Rusije, Poljske in Hrvaške, nam trenutno gledajo v hrbet.
Kaj je skupnega vsem tem podvigom? V vodstvih posameznih zvez so se zamenjale generacije, na prava mesta so prišli malo ambicioznejši ljudje in za trenerje pripeljali najboljše tuje strokovnjake. Prišli so navijači, ki so doma pustili kompleks majhnosti, na tribuni pa jim s svojo trobojnico družbo dela nepogrešljivi Borut Pahor, vrhovni poveljnik športnih sil.
Verjamem, da si s takšnimi navijači zaslužimo še eno nogometno pravljico.
Greta in Trump
Švedska najstnica in okoljska aktivistka Greta Thunberg me spominja na Piko Nogavičko. Simpatično jezna in po videzu rahlo stripovska upornica bi na vsak način rada prestavila konja, a ne gre. Prejšnji teden sta se skoraj srečala na podnebnem vrhu na sedežu OZN. A konj jo je ignoriral in se obnašal kot petnajstletnik, ki ga bolj kot emisije škodljivih plinov in globalno segrevanje zanima njegova frizura. V svojem govoru je povedal, da prihodnost pripada domoljubom. Očitno je, da desničarski konservativci Grete ne marajo, njihovi mediji pa jo poskušajo prikazati kot duševno prizadeto punco, ki jo levičarji zlorabljajo v politične namene. Šli so celo tako daleč, da so ji pripisali simptome fetalnega alkoholnega sindroma. Lahko gredo še nižje?
Več v reviji Zarja Jana, št. 40, 1. 10. 2019
