Vzpostavimo poti
Ja, prav berete – tudi v domačem okolju naj obstaja razvejana mreža poti. Imamo vodo v kotu kuhinje, ker je tam najbolj pri roki? Konzerve se prerivajo za svoj prostor v najbližji omari? Vse to kljub temu, da imamo dovolj prostora v kleti ali na podstrehi? Gospodinjstvo si uredimo tako, da bodo stvari na svojem – kar se da oddaljenem – mestu. Nobena pot naj nam ne bo odveč: po stopnicah na podstreho ali v klet, ovinek do shrambe itd. To bo naredilo življenje poskočnejše!
Uprimo se prigrizkom
Kakšen piškot med obroki pa je že dovoljen, porečemo. Seveda! A kaj ko nikoli ne ostane pri enem. In tako je ves dan: grižljajček tukaj, grižljajček tam … Da, naše prehranjevanje se je spremenilo v nenehno poseganje po majhnih delikatesnih priboljških. Pregleda nad količino zaužite hrane pa ob takih razvadah preprosto ni mogoče imeti. Zaradi nenehnih grižljajčkov se v našem telesu izloča več hormona inzulina – ta pa je pravi redilec! Družabne navade nam ne bodo olajšale naloge, nasprotno, saj se zdi, kot da živimo v družbi, ki si nenehno streže prigrizke. Obesek »to go« nas spremlja povsod – razvade hočejo, da bi si želodec polnili že kar tudi med hojo! Potrebna je naša odločna volja, da temu naredimo konec. Trije obroki na dan – in to je to. Pravzaprav – zelo normalno!
Zobje morajo mleti
To je njihova glavna naloga, nenehna raba pa ohranja njihovo zdravje. Posegajmo po hrani, ki jo je treba dobro zgristi. To ima – poleg zdravja zob in dlesni – tudi druge prednosti. Vse, v kar moramo res dobro zagristi, vsebuje veliko balastnih snovi. To pa nas najbolj nasiti. Pa še to: prvi znaki sitosti se v telesu začnejo sprožati že, ko začnejo delati naše čeljusti!
Manjši krožnik
Večina ljudi čuti potrebo, da poje vse, kar je na krožniku. Številne študije kažejo, da ljudje ne jemo glede na lakoto, ki jo čutimo, temveč pojemo, kar imamo na krožniku. Četudi smo že prav pošteno siti, pojemo vse. Postrezimo si hrano raje na manjših krožnikih in v manjših odmerkih. Presenetilo nas bo, da bomo kljub temu na koncu dovolj siti.
Pečica – moja dobra prijateljica
Kadar se mudi, je prva pri roki ponev – in z njo žal tudi precej maščobe. A naša kuhinja ponuja tudi imenitno alternativo – pečico. Jedi, pripravljene v njej, so bolj zdrave in ne redijo tako kot pripravljene v ponvi. Pečico lahko uporabljamo tako za peko krompirja kot za peko mesa, zelenjavnih narastkov, testeninskih zloženk itd., olja pa za pekač skorajda ne potrebujemo. Okus bomo zelenjavi pričarali z magijo začimb: rožmarin, sol, poper, žlička oljčnega olja in – kar v pečico!
Naj živi jedilni kot!
Postrezimo si na krožniku jed, ki jo želimo pojesti, a tega nikar ne storimo v kuhinji. Tam je posoda z ostankom jedi preveč na očeh, hladilnik, ki ponuja različne okusne dodatke k jedem, pa preblizu. Jejmo raje v jedilnici, kajti s tem se bomo najbolje izognili skušnjavi, da bi še kaj dodali na krožnik.
Spremljajmo prave podatke
Na prehrambnih izdelkih pogosto piše, koliko koristnih snovi vsebujejo. Nemalokrat celo prav prepričljivo oglašujejo, da je v izdelku dnevno potreben odmerek tega ali onega. Takih napisov raje ne upoštevajmo, saj so zavajajoči. Dnevne potrebe po čemerkoli se med posamezniki razlikujejo: eno so otroci, drugo starejši, razlika je tudi med delovanjem ženskega in moškega telesa. Kar je treba pogledati na etiketi prehrambnega izdelka, je: energijska vrednost v kalorijah na 100 g. Primerjava med izdelki bo nenadoma preprosta, odločitev za nakup enega ali drugega izdelka pa veliko lažja. Zmaga naj manj kalorij.
Kaj pa količina?
Težava našega telesa je, da ne loči, ali jemo čokolado ali solato. Možgani nam sporočajo, da smo siti, ko pojemo določeno količino hrane. Seveda pa enaka količina čokolade ni enako kot enaka količina riža. Žal je želodcu povsem vseeno, koliko kalorij pojemo. Zadovoljen je šele, ko je poln. Zato moramo kar sami poskrbeti, da ga bomo zapolnjevali z večjimi količinami manj kalorične hrane. Mala solata pred obrokom bo že potešila precej lakote. Tudi krožnik juhe je izvrsten začetek obroka.
Več v reviji Zarja št. 18, 30. 4. 2019.
