Več ljudi umira, kot se jih rodi. Statistika pravi, da se je lani v Sloveniji rodilo 20.241 otrok, umrlo pa 20.509 državljanov, kar pomeni, da je bilanca negativna. Pa v resnici sploh ni tako slaba, ker se je rojevalo tudi že precej manj otrok. Nobene mile prošnje levičarjev, naj se pari vendar usmilijo lastne domovine in prispevajo svoj delež bodočih vojakov in vojakinj, ne zaležejo. Še manj so učinkovite grožnje desničarjev, da bodo prepovedali splav ali ga vsaj nesmrtno zapletli. Tudi gospodov s prižnic, ki so proti splavu, proti kontracepciji in proti istospolnemu starševstvu, nihče ne posluša. Otrok, ki bi obnavljali naše visoko civilizirane nacije, pa ni dovolj.
Ampak kanček upanja je še vendarle. Statistiki so našli pomembno vez med športnimi zmagami in novorojenčki, ki prikukajo na svet približno devet mesecev pozneje. Doslej je sicer veljalo, da se največ otrok rodi konec poletja, kar pomeni, da so bili spočeti med božično-novoletnimi prazniki, ko so pari na dopustu, ko veseljačijo in niso obremenjeni z vsakodnevno rutino. Če so gospodarske razmere takrat ugodne, se bodoči starši brez hudih pomislekov prepustijo strasti, če pa niso, si raje omislijo kondom ali kaj podobno učinkovitega. Ko pa zmagujejo »naši«, očitno niso pomembni niti prazniki niti stanje nacionalne ekonomije – pridelava novorojenčkov se takrat izjemno poveča. Ko je Barcelona leta 2009 zmagala v ligi prvakov, se je število dojenčkov čez devet mesecev v Kataloniji povečalo za kar 16 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Marca leta 2005 se je na Hrvaškem rodilo kar 19 odstotkov več otrok kot v istem mesecu prejšnje leto, povezava je bila jasna – devet mesecev prej si je rokometna reprezentanca priigrala zlato kolajno na olimpijadi v Atenah. Še bolj očiten je vpliv športa na (nezaščiten) seks na Reki – devet mesecev po tistem, ko je postal reški klub hrvaški zmagovalec, se je v mestni porodnišnici rodilo 50 odstotkov več otrok kot istega meseca prejšnje leto. Mladi očetje, ki so hodili na predporodne tečaje, so drug drugemu priznavali, da je bila proizvodnja otrok del nebrzdanega slavja. Znanost pa pravi, da ni to nič čudnega, saj moškim v takšnih trenutkih skokovito naraste tostesteron. Koliko Hrvatov šele bo privekalo na svet čez devet mesecev, saj še zmeraj niso nehali veseljačiti zaradi drugega mesta na svetovnem prvenstvu v nogometu?
Skratka, recept je jasen – poskrbite, da bodo naši zmagovali, pa bo nataliteta bolj spodobna. Ni še jasno, koliko več otrok se je rodilo letošnjega maja (devet mesecev prej so naši košarkarji zmagali na evropskem prvenstvu), je pa množica ljudi veseljačila pozno v noč in ni vrag, da niso nadaljevali doma, med rjuhami. Čeprav Slovenci menda nismo preveč vročekrvni. Bomo videli, ko bo statistika postregla s podatki.
Več v Zarji št. 30, 24. 7 .2018.
