Na tisoče znanstvenikov, ki so prej tičali v strogo varovanih mestih, kamor si lahko prišel samo z dovolilnico, in niso imeli potnih listov, saj jih niso nikamor pustili, je izkoristilo nenadno svobodo in se podalo v širni svet. Tudi atomski fiziki, kemiki in biologi, ve se, da je vsaj eden iz laboratorija, kjer so snovali živčni plin novičok, emigriral v ZDA. V času, ko je bila Rusija v hudi gospodarski krizi, so drugje iskali boljše razmere za delo, pa tudi dostojne plače. Kaj vse so odnesli s seboj, ve samo ljubi bog. Dovolj je že tisto, kar so imeli v glavah. Le od kod torej trditev britanske premierke, da so živčni plin, s katerim sta bila zastrupljena ruski dvojni agent Skripal in njegova hči, zagotovo naredili v Rusiji? Zakaj le dva tedna pred volitvami, na katerih je premočno zmagal Putin? Nič od tega, kar povzroča mednarodno diplomatsko histerijo izganjanja diplomatov, ni logično. Osovraženega dvojnega agenta, ki je v obeh državah povzročil vrsto osebnih tragedij (tudi z izdajanjem vohunov iz lastnih vrst), bi lahko ubil kdorkoli, s pištolo ali pa bi ga zrinil s ceste. Za profesionalce je to pač mačji kašelj. Zakaj je bilo torej treba Skripala zastrupiti z nečim, kar ima menda očiten podpis »Putin«, kot trdi britanska premierka?
Kdo ima kaj od tega, da je ruski medved znova pod hudim pritiskom? O, marsikdo, od tistih, ki obvladujejo trg z nafto, do onih, ki živijo od vojaške industrije. Še posebej veliko si obeta Britanija, ki ima z izstopom iz Unije hude težave in skuša preusmeriti pozornost na velike svetovne probleme, kot je živčni plin »znanega porekla«. Puntata se Severa Irska in Škotska, trgajo se trgovske vezi, odpovedujejo se zavezništva. Z množičnim izgonom ruskih diplomatov Britanija terja solidarnost od drugih držav, kar preštevilne so jo tudi brezglavo podprle, ne da bi izrazile potreben dvom o dogodku, ki še ni raziskan.
Sicer pa imamo s takšnimi navezami, ko države slepo verjamejo velesilam, kar veliko izkušenj, kajne? Se spomnite Busha in njegovega gorečega podpornika Blaira, ko sta vsemu svetu lagala o iraških zalogah strupov za množično uničevanje? Sadam Husein je sicer res bil tiran (kot je tiranski režim v Savdski Arabiji, ki je Američanom zelo pri srcu in ga skrbno varujejo), pa vprašajte Iračane v razdejani državi, ali živijo zdaj bolje kot pod Huseinom!
Vprašajte Libijce, kakšno je njihovo življenje zdaj, ko je demokratični svet pomagal sesuti Gadafija, ki je večkrat dejal, da naj bo Evropa vesela, da ga ima. Ker ko ga ne bo več, bo polna Afričanov. Saj veste, koliko se jih zdaj utopi na poti sem.
Čeprav smo običajno zelo kritični do svoje mlade in majhne države, se je to pot vedla kot demokracija s tradicijo in hrbtenico. Vlada ni pihnila v rog z večino »solidarnih« članic EU, nobenega ruskega diplomata ni izgnala, ampak je poklicala na pogovor svojega veleposlanika v Moskvi. Bravo. Še bolje bi bilo, če bi se z njo posvetoval tudi predsednik države in ne bi izražal svoje solidarnosti z Britanci in Američani. Čemu le? Britanci imajo vohuna v komi (njegova hči si je medtem opomogla), kar nikakor ni tako huda tragedija, kot se je zgodila nedavno v Ameriki, ko je domačin pobil 21 šolarjev, pa njihov predsednik noče slišati, da bi se ljudstvo razorožilo, naj se raje učitelji oborožijo. Če prav pomislimo, nas tišči v tretjo svetovno vojno poreklo nekega strupa, o katerem stroka pravi, da bi ga lahko naredili marsikje brez znanstvenikov ruskega porekla, vodilni politiki pa, da ne. Oni že vedo. Po istem receptu, ko so svetu kazali zaskrbljen obraz in terjali solidarnost, v resnici pa je šlo za ekonomske interese in politično preživetje, so zanetili že veliko kriz. Ljudstvo, karkoli že to je, je lahko pretentati.
Objavljeno v Zarji št. 14, 3. 4. 2018.
