Problem je, ker veliko ljudi ne ve, ali so bili cepljeni ali ne oziroma ali so v otroštvu ošpice preboleli. Pred okužbo so zaščiteni tisti, ki so bili rojeni pred letom 1960 (zanje velja, da so ošpice preboleli), tisti, ki imajo laboratorijski dokaz, da imajo protitelesa proti virusom ošpic, tisti, ki imajo v zdravstveni dokumentaciji zapisano, da so ošpice preboleli, in seveda tisti, ki imajo pisno dokazilo, da so bili cepljeni z dvema odmerkoma cepiva.
Kaj storiti, če ne veste, ali ste bili cepljeni oziroma ali je bilo to cepljenje nepopolno (samo en odmerek cepiva)? To lahko preverite s posebno preiskavo krvi, s katero v laboratoriju ugotavljajo, ali imate protitelesa proti virusu ošpic. Tako preiskavo lahko opravijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (nekdanji zdravstveni zavodi) na Bohoričevi 15 v Ljubljani, kjer vam bodo dali tudi vse podatke, ki jih potrebujete. Izvid dobite v dnevu ali dveh. Vendar pa jo morate plačati sam. Stane okrog 40 evrov, so povedali v ljubljanskem laboratoriju.
Enako preiskavo je mogoče opraviti tudi na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, na Zaloški 4. Predstojnik prof. dr. Miroslav Petrovec je povedal, da pri njih preiskava krvi stane 12 evrov, vendar pa mora vsak prinesti vzorec krvi s seboj, ker sami nimajo ambulante za odvzem krvi. Kri vam lahko odvzamejo pri vašem zdravniku, nakar jo odnesete na inštitut v pregled. Izvid lahko dobite že v enem dnevu, odvisno od tega, koliko preiskav morajo tedaj opraviti. Če imajo dela veliko (z nujnimi preiskavami vzorcev), bo treba počakati nekaj dni. Kdor torej ne ve, ali je pred okužbo ustrezno zaščiten, lahko dilemo enkrat za vselej odpravi s to preiskavo. Seveda pa se je potem, ko izve, da ni zaščiten, treba cepiti.
Število okuženih narašča. Že oktobra 2017 je srbski inštitut za javno zdravje prijavil izbruh ošpic, ki je sprva zajel kraje na Kosovu in se potem širil naprej. Kakor je objavil naš inštitut za javno zdravje, so obolevali predvsem necepljeni in nepopolno cepljeni otroci. Do konca decembra so v Srbiji zabeležili 654 okuženih. Srbski časopis Blic je poročal, da število okuženih narašča in da je med njimi največ otrok, mlajših od pet let, ter odraslih, starejših od 30 let. Najmlajši je bil dvomesečni dojenček, najstarejši pa je imel 60 let. Večina zbolelih ni bila cepljena (91 odstotkov). Ošpice so razsajale tudi po nekaterih zasebnih vrtcih, ki so to prikrivali.
Ena najbolj uničujočih bolezni. Ošpice sodijo med hudo nalezljive bolezni. Virusi krožijo v zraku z izkašljanimi kapljicami okuženega človeka. Če bolezen izbruhne, se ji nezaščiteni težko izognejo. V zgodovini je zaradi ošpic umrlo na milijone ljudi, med njimi mnogi vladarji (francoski kralj Ludvik XV., ruski car Peter II., angleška kraljica Marija II.). Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je ošpice označila za eno najbolj uničujočih bolezni človeštva. Z uvedbo cepljenja se je njen morilski pohod končal, bolezen pa je označena kot iztrebljena.
Grožnja za vse. Toda novi in novi izbruhi se pojavljajo tako rekoč dnevno, kar ogroža vse več ljudi po svetu, tako odrasle kot otroke. Pri tem se zdi, kot da je postalo normalno, sprejemljivo, če zaradi ošpic umre otrok, če pa se to zgodi odraslemu, nastane panika, češ saj gre vendar za otroško bolezen. Največja težava so starši, ki svojih otrok ne dajo cepiti, ker so prepričani, da bi jim to škodilo. Moralne dileme okrog tega so že stokrat premlete in argumenti tistih za in onih proti cepljenju tudi vsem dobro znani. Vendar pa je treba gledati širšo sliko. Slaba precepljenost ogroža vso družbo. Pravilo pravi, da se moja pravica konča tam, kjer se začne tvoja. Z drugimi besedami, zaradi odklanjanja cepljenja je ogroženih vse več ljudi. Ne gre se slepiti: ošpice so povsod okrog nas. Ne bomo se jim mogli izogniti. Zato vprašanje, ali damo svojega otroka cepiti ali ne, ni le vprašanje dveh staršev, temveč vse družbe. Ali pa bomo ošpicam spet odprli pot in že izkoreninjeni bolezni dovolili, da bo žela svoj smrtni davek tako, kot je to počela v preteklosti.
