»Živim v Kotnikovi ulici v Ljubljani, ki je več kot deset dni po tistem, ko je zapadel edini sneg v tej zimi, še vedno polna ledenih zaplat. Enako je vse okoli Metelkove, parkirišča so nepočiščena, s pločnikov na cesto pa se prebijamo čez kupe snega. Kdaj bo zimska služba poskrbela za čiščenje ulic?« Bralka.
Tako kot okoli Metelkove je tudi v Šiški, za Bežigradom, na Viču in drugod po Ljubljani, takoj ko zavijete z glavnih cest. Večino snega je v tem času voznikom osebnih avtomobilov uspelo precej dobro »zvoziti«. Marsikje pa ostajajo uporne ledene zaplate, kolovozi, kjer led sega skoraj do podvozja, zasute kolesarske proge in prehodi, drsališča na avtobusnih postajah in – namesto javnih parkirišč – ledeni boksi, ki vsaj za tretjino zmanjšujejo parkirne površine.
Najprej pokličemo na dežurno številko KPL-jeve zimske službe, kjer nam prijazno povejo, da plužijo pač tiste površine, za katere dobijo ukaz »z vrha«, in da poledenelih mest zagotovo ne bodo več plužili, ker se tega ne da, bodo pa posipali s soljo. Na vprašanje, kako bodo plužili že zaledenele ceste, če sneg znova zapade, odgovora nimajo, najverjetneje bo, pravijo, treba počakati, da se sneg stopi.
Z omenjenega vrha KPL-ja nam v odgovor sporočijo le to, da je vse povedal že župan na tiskovni konferenci. Vztrajali smo, naj še oni pojasnijo vsaj tehnične možnosti čiščenja že zaledenelih cest, a do konca redakcije nam odgovora niso blagovolili poslati. Dejstvo pa je, da se po lani sprejetem novem pravilniku o rednem vzdrževanju javnih cest upravljavec cest sam odloči, kdaj bo začel posipati oziroma plužiti. To pomeni najpozneje takrat, ko je višina snega do največ deset centimetrov za avtoceste, hitre ceste in državne ceste, kjer je povprečni letni dnevni promet več kot 4000 vozil, in do 15 centimetrov za druge državne ceste. V Ljubljani je zapadlo ravno kakšnih 15 centimetrov.
Tiskovno predstavništvo Mestne občine Ljubljana pojasni, da KPL d. o. o. kot koncesionar izvaja zimsko službo skladno s potrjenim Izvedbenim planom zimske službe, ki ga usklajujeta in potrjujta skupaj MOL in KPL. »Zimsko službo izvajamo na vseh kategoriziranih cestah, ki so zajete v tem načrtu; vanj vključeni pločniki in ceste, na katerih še vedno delno ostaja zglajen sneg, so posuti. Vsakodnevno se odzivamo tudi na prejete pobude za čiščenje snega in ledu na posameznih površinah.« Dodajo še, da se ob akciji zimske službe ne glede na prioriteto plužijo in posipajo vse ceste v MOL hkrati, v primeru, da zapade večja količina snega, pa se upoštevajo prioritete čiščenja in posipanja proti poledici. Prednostno urejajo dostope za javni promet, šole, vrtce in zdravstvene ustanove, čiščenje pa je razdeljeno v tri prednostne razrede: prvi prednostni razred: avtobusne proge in vpadnice, drugi prednostni razred: lokalne ceste, tretji prednostni razred: makadamske ceste.
Župan osebno je, kot je povedal na sredini tiskovni konferenci, z delom zimske službe zadovoljen. Ta ni kriva za sneg in led, ki ostajata na cestah, pravi, kriv je dež, ki je padal, preden je začelo snežiti, in spral sol, ki je že bila posuta. Kar se njega tiče, je medijski hrup zaradi snega pretiran, saj ni tako hudo. Zagotavlja, da je sam prevozil 600 od ljubljanskih 1200 ulic in da je bil s čiščenjem zadovoljen. Kar je snega ostalo, pa nima smisla posipati, ker so temperature prenizke, da bi sol učinkovala. Javnih parkirišč, je še dodal, ni mogoče plužiti, ker nikoli niso popolnoma prazna, priznava pa, da se ledene zaplate ponekod tudi povečujejo, ker se led stopi, voda razlije in spet zmrzne. A nepregledno ali nevarno ni, trdi. Le malo bolj previden je treba biti.
Za kopne ceste in pločnike bomo tako očitno morali ali vsak posebej klicati v urad župana (če drži, da se odzivajo na pobude) ali pa počakati do prve močnejše odjuge. Če pa bo prej kot ta prišel naslednji sneg, smo nadrsali. Dobesedno.
