Poletje. Pijača. Plastika. Ampak s plastenko, po kateri sežete, škodujete naravi, s tekočino v njej pa morda svojim najdražjim.
Da plastične vrečke ogrožajo okolje, bi moral vedeti že vsak na planetu. O škodljivosti plastenk, plastičnih steklenic, pa se debata šele začenja. Plastenke so namreč vsaj tako škodljive kot plastične vrečke, le da je njihova nevarnost za okolje in človeško zdravje podcenjena, saj so v množični uporabi šele 15 let, precej manj kot vrečke.
O kemikalijah v plastiki ne vemo dovolj, navaja ugledna organizacija WWF (World Wide Fund for Nature), češ da je evropska zakonodaja na tem področju nepopolna. Poročajo, da uporabljajo v proizvodnji plastičnih steklenic tudi snovi, ki bi lahko imele nevarne stranske učinke, vključno z rakom, poškodbo imunskega sistema, vedenjskimi problemi, hormonskimi motnjami in feminizacijo. Njihovo opozorilo ni povsem dokazano, vendar tudi v Sloveniji strokovnjaki opozarjajo na možne škodljive učinke plastike. Dr. Lucija Perharič, vodilna slovenska toksikologinja, je v nedavnem intervjuju navedla, da je še vedno najbolj zdrava steklena embalaža.
Celo tisti, ki oporekajo morebitni nevarnosti plastenk za zdravje, ne tajijo visoke ekološke cene plastične embalaže. Plastenke so ekološko posebno problematične zaradi velike prostornine, če jih uporabniki ne zmečkajo, in zato, ker jih le majhen del konča v reciklaži. Ljudje so se navadili na sproten požirek iz stekleničk, ki jih po uporabi zavržejo kjerkoli. V tistih zveznih državah ZDA, kjer so z zakonom predpisali kavcijo za plastične steklenice, je reciklaža precej uspešnejša kot drugje, kjer gredo v nesortirana smetišča. Škoda pa ni le ekološka, ampak tudi gospodarska, saj so plastenke vir surovin. Sem srečna posestnica tople in lahke bunde, v celoti narejene iz plastičnih steklenic.
Uporaba plastenk in (plastičnih) pločevink eksponentno narašča, saj le redki kupci še sežejo po steklenici malinovca, da sirup doma razredčijo z vodo iz pipe – bolj zdravo in ceneje, ampak industrija nas je prepričala drugače. Največji porast uporabe plastenk namreč ni pri sokovih ali brezalkoholnih pijačah, ampak pri vodi, navaja spletni medij msnbc.com.
Plastična embalaža je popularna tudi med gostinci, ker je donosnejša. Posebno grobo to prisilo izvajajo v Sloveniji, kjer plastenke z ustekleničeno vodo naravnost vsiljujejo namesto vode iz pipe ali vsaj iz do okolja prijaznejših litrskih (steklenih) steklenic. Nikjer drugje kot v Sloveniji doživljam, da me po kozarec »navadne« vode pošljejo k točilnemu pultu, mi ga odrečejo ali mi zanj zaračunajo postrežnino. Sem edina, ki nasprotujem? Včasih dobim zaničljiv pogled, včasih tudi lekcijo.
Gostilna z vrtom na križišču sredi Ljubljane. Ob pivu sem naročila kozarec vode iz pipe. Natakarica me opozori, da so začeli zanj zaračunavati 30 centov. Na moj ugovor se pri mizi pojavi orjaška postava in me zasenči. Najbrž šef strežbe, ker me informira, da z navadno vodo postrežejo zastonj samo pri kavi, ker »tam paše«. Jaz: ampak meni »paše« pri pivu. Pogleda me z odporom: »Ne paše.«
Zaupno se skloni k meni: »Kot gostinec vam odsvetujem, da pijete navadno vodo, ker ni neoporečna.« Razen za tiste, ki pridejo na skodelico kave? Naj vam pošljem inšpektorja?
Plakati po Sloveniji spodbujajo pitje navadne vode. Naj ministrstva ozavestijo še gostince, od parlamenta pa pričakujem zakon o splošni pravici do navadne vode in o obvezni kavciji za plastenke. Da končajo v bundah, ne v smeteh.
Jana 33, 18.8.2009