»Če bi jaz imel hišo, bi imel vrt, ne pa trate. Kolikšno trato imaš?« ga je vprašal moj znanec.
»Velika je, nekaj več kot petsto kvadratnih metrov,« se je hvalil. »Pav te dni sem kupil novo motorno kosilnico. Taka je kot lunarni rover, pravi dizajn iz vojne zvezd!« »Joj, če bi imel petsto metrov vrta, bi zasejal še cvetje in posadil nekaj sadnih dreves. Tvoja trata je velika za manjši travnik! Zakaj je ne spremeniš v vrt?« »Ni govora! Imam najmanj tri razloge. Prvič, angleška travica pomeni ugled in prestiž. Drugič, če spremenim trato v vrt, bodo ljudje mislili, da se mi je obrnilo na slabše, in tretjič, kaj misliš, kdo bo obdeloval vrt, saj se jim še trate ne ljubi pokositi!«
Prestižna angleška travica
Zamisel »angleške trate«, kakor ji pravimo, sploh ni angleški izum, marveč izvira iz logov francoske aristokracije v 18. stoletju. Pravilneje bi ji torej rekli francoska trata. Nosila je nedvomno sporočilo: »Imam več zemlje, kot je potrebujem. Ker pripadam premožnim, si lahko privoščimo razkošje, da namesto ohišnice okoli hiše zasadimo travo!« Zamisel je bila drzna in predrzna obenem. Predrzna zato, ker so tisti čas francoski kmetje stradali zaradi pomanjkanja zemlje. Morda je modna trata francoskih aristokratov primaknila kamenček k mozaiku razlogov za francosko revolucijo, ki je izbruhnila leta 1789.
Na sodobno trato se je obesila raznovrstna industrija, ki s svojo ponudbo potrošniške robe presega vso domišljijo. Od semen različnih trav, različnih kemičnih gnojil, številnih pesticidov, zalivalnikov in avtomatskih pršilnikov do posebnega ročnega orodja, kot so rezilne grablje in rahljalnik ruše, različnih modelov kosilnic in celo sesalnikov za listje. Vso to kramo je treba kupiti in kupovati, saj nima prav dolgega veka trajanja.
Neželeni učinki!
Poglejmo si le neželene učinke. Semena uvoženih travnih hibridov za preživetje potrebujejo trikrat več vode kot domače travne vrste. Kemična gnojila se izperejo v podtalnico, povzročajo evtrofikacijo vodotokov in končajo v pitni vodi. Od 30 najbolj uporabljanih pesticidov za »zdravstveno varstvo« trate jih je kar 29 hudih strupov za ptice, dvoživke, ribe in čebele. Tudi človek se jim ne more izogniti, lahko vdihava meglico razpršenega aerosola ali pa mu vstopajo v telo skozi kožo ter s hrano in vodo. Najbolj zlovešč je vsekakor herbicid 2,4D, ki dokazano povzroča ne-Hodgkingov limfom – smrtonosno levkemijo med otroki. Kakor vemo, se otroci radi igrajo na trati. K otroški igri lahko dodam, da so »negovane« trate glede obremenjenosti s strupi na ravni igrišč za golf, torej so od petkrat do sedemkrat bolj zastrupljene kot njive intenzivnega agrokemičnega kmetijstva. Naj omenim še kosilnice. Ročnih ni več, morda jih najdete v tehniškem muzeju, kjer so razstavljene, tako kot kmečke kose v etnoloških zbirkah. Zdaj so na pohodu motorne in električne kosilnice. Sodobni samohodni modeli motornih kosilnic z lovilno škatlo za odkos so neznansko atraktivni, kot primerki robotizirane tehnike iz kakšnega znanstvenofantastičnega filma. Ampak celo ZF-modeli motornih kosilnic v podobi lunarnega roverja so hudi onesnaževalci zraka, saj pridelajo 93-krat več smoga na liter porabljenega goriva kot povprečen avtomobil. Povedano drugače, onesnaževanje zraka, ki ga povzroči delovanje motorne kosilnice v eni uri, je enako vožnji avtomobila na poti, dolgi 560 km! Električne kosilnice so na prvi pogled čistejše, toda ne pozabimo, da njihov priključni kabel sega vse do prve HE, ki bo uničila bližnjo reko, ali pa do termoelektrarne z veličastnim izpuhom. Primestne soseske po navadi hrupno ožive ob sobotnih popoldnevih, ko se sinhrono vključijo številne kosilnice. Ropot, ki moti spokoj mirnega dne, namenjenega počitku, je za številne ljudi neznosen. Zdi se jim, da počivajo sredi obrata za razrez hlodovine.
Brezbrižnost in sebičnost negovalcev trat
»Negovana« trata pove vse o njenem lastniku in o njegovi brezbrižnosti do narave in sebičnosti do drugih ljudi. Prav zato je verjetno tako zaželena ob gizdavih podeželskih »dvorcih« nove jare gospode, ki štrle v nebo s svojimi stolpiči in verandami v neokolonialnem stilu. Neoliberalizem si pač nadeva podobo neokolonializma, saj po logiki stvari spadata skupaj. Toda med povzročitelji globalne krize ne bomo iskali rešitve za ta svet.
Sprememba trat v vrtove ni samo na prvi pogled vidna podoba ekološke ozaveščenosti lastnikov, temveč postaja čedalje bolj nujnost. Gre za koncept t. i. »vrtov miru«, ki se čedalje bolj širi po svetu. Vrtovi miru imajo vsaj dve sporočili: na njih lastniki ne uporabljajo bojnih strupov, ki ubijajo življenje narave in uničujejo človekovo zdravje, obenem pa z njimi rešujejo problem lastne prehranske varnosti. Po zamisli vrtov miru iz betoniranega dvorišča ali kemične trate nastaja vrt, iz soseske nevoščljivih sosedov pa skupnost iskrenih prijateljev. Zanimivo, da ta zamisel izvira iz let druge svetovne vojne v konceptu »vrtov zmage«, o katerih sem na teh straneh že pisal. Zdaj ko smo obtičali v prelomnih časih globalne krize, pa se vrača tudi v obliki »vrtov preživetja«. Lakota se čedalje bolj širi tudi v najrazvitejših državah. Recimo v ZDA, kjer se je od sredine osemdesetih let podvojilo število lačnih. Zdaj jih je že 38 milijonov, od tega jih 28 milijonov prejema pomoč v hrani »na karte«, kakor smo nekoč temu rekli pri nas; med njimi je 14 milijonov lačnih otrok. Naš »nekoč« pa se lahko kaj hitro povrne tudi k nam. V ZDA se stvari dogajajo nekako leto dni pred nami. Poglejmo si današnje stanje v ZDA in videli bomo, kaj nas čaka čez leto dni! Kar burno bo!
Zdravo, poceni in v veselje za dušo
Znanca s tržnice sem znova srečal šele v letošnjem sončnem oktobru. Ampak ne na tržnici. Zdaj ima svoj družinski vrt, ki ga je najel, tako kot še trije njegovi prijatelji, na kmetiji v predmestju. Štiri družine so za malo denarja zakupile po štiristo kvadratnih metrov zemlje in zdaj tam pridelajo večino potrebne zelenjave. Marsikateri pridelek, ki ga imajo odveč, pa si izmenjajo med seboj. Na sadje bodo morali počakati, saj so sadna drevesa v skupnem sadovnjaku šele posadili. Skupno vrtnarjenje jih je povezalo v veselo druščino in postali so si iskreni prijatelji. Vprašal sem ga, kako je rešil problem košnje trate njegov znanec. Nasmehnil se je in povedal:
»Tudi on ima vrt. Pozimi so ga premestili na slabše plačano delovno mesto, njegova žena pa je od februarja na zavodu za zaposlovanje. Zgodilo se je ravno pravi čas, da so spomladi še lahko prekopali trato in pravočasno zasejali vrtnine.«
»Kaj pa njegovi trije razlogi, ki jih je navedel v zagovor trati?« sem ga vprašal.
»Zdaj vsem gromko razlaga vsaj tri razloge, zakaj ima vrt! Prvič, da ima zdaj zdravo hrano znanega pridelovalca. Drugič, da so vrtnine z domačega vrta zastonj hrana za ljudi, trava pa je za krave, in tretjič, da je vrt najboljše zdravilo za telo in dušo. In pomisli, on se je skupaj s hčerko posvetil cvetlicam, žena vrtninam, sin pa si je zaželel vodni motiv z ribami in žabami. Zdaj ima vsak svoje veselje.«
Tekst: Anton Komat Jana št. 50, 15.12.2009
