Draga mamica, kar vidim vas, kako se vam od jeze kadi iz ušes. Po eni strani vas razumem, saj kot mlada družinica želite imeti svoj mir. Po drugi strani pa mislim, da družinsko sožitje med generacijami zahteva nekaj strpnosti na obeh straneh.
Konec tedna v Parizu? Seveda, s polno paro!
Do lastnega življenja imate popolnoma vso pravico. Zagovarjam to, da si partnerja kdaj pa kdaj privoščita nekaj dni samo zase, za oddih in izgradnjo partnerstva, saj tudi to vpliva na boljše medsebojne odnose in posredno na boljše starševstvo. Omenjate, da vama pomagajo vajini starši – torej imate v pomoč še nekaj rok? Bi morda oni lahko vskočili za tak konec tedna?
Kaj bi rekla tašča?
Če bi se postavila v kožo vaše tašče, bi morda govorila takole: »Sin in žena imata dva otroka. Ker sta zelo zaposlena in ker vem, da nimata veliko časa, jima pri vzgoji in varstvu zelo veliko pomagamo stari starši, in to počnemo z veseljem. Vem, da sta mi ta mlada hvaležna, a težko sprejmem, da sem dobra le za pomoč. Kadar ju jaz prosim za kakšno uslugo, nimata nikoli časa. Imam občutek, da mi snaha te prošnje celo zameri in da se ji zdim gospodovalna. Ker se z otrokoma veliko ukvarjam in mi to vzame kar nekaj časa, mi zmanjkuje časa, da bi sproti nakupila, kar potrebujem, nikomur pa ne pade na misel, da bi mi olajšal nabavo. Zelo si želim tudi v toplice, pa ne najdeta in ne najdeta časa, da bi me peljala. Imam občutek, da le jemljeta, vračata pa ničesar.«
Nikakor ne smete pričakovati od tašče le uslug in varovanja otrok, v zameno pa ji ne dati ničesar. Stare mame in tašče niso na svetu le zaradi varovanja vnukov. Imajo svoje življenje in svoje potrebe. Če se to ujema s potrebami mlade družine, je idealno. Odlično se mi zdi, kadar lahko drug drugemu naredimo kakšno uslugo, saj smo ljudje. Ne vem, koliko so njene zahteve pretirane, koliko pa stvarne, o tem se morate pogovoriti.
Brez trdno začrtanih meja ne bo šlo
Kje je tu vaš mož? Na vsak način se mora postaviti za vaju in vajino družino ter vas ne sme pustiti, da sami bojujete bitko s taščo. Za začetek vam svetujem odkrit pogovor. Ne le med vama z možem –s taščo. Povejta, kaj vaju žuli, prisluhnita pa tudi njej, ko vam bo zaupala, kaj žuli njo.
Nihče ne sme imeti občutka, da je izkoriščan, ne vi in ne tašča. Iz vašega pisma veje zamera do nje, ker od vas pričakuje nekaj uslug. Pomenite se, v čem ji lahko ustrežete in kaj za vas zaradi tempa življenja ni sprejemljivo. Seveda vam tašča ne sme ukazovati, lahko pa kaj predlaga. Če pa pravite, da otroke tudi vzgaja, ste v težji situaciji. Niste povedali, ali ju ima le kdaj popoldne ali ves čas, dokler ne prideta z možem iz službe. Gre za vzajemno pomoč, ne morete samo jemati, kredit gor ali dol. Če prosite taščo, da vam pomaga pri vzgoji in varstvu, morate nekaj ponuditi v zameno, drugače se bo kuhala zamera na obeh straneh.
Drugačne rešitve
Če se vam zdi, da se tašča preveč vtika, morda dobra varuška res ne bi bila slaba izbira – plačate ji in je vse urejeno. Pri vas pa se je že začel začarani krog uslug in pričakovanih zahval, pa gledanja pod prste, koliko kateri naredi, kaj naj bi naredil, kar je strup za medsebojne odnose. Taki medsebojni računi se navadno ne izidejo najbolje.
Morda je tašča le preutrujena, morda si tako kot vidva v Pariz želi na oddih v toplice. Morda bi bila rešitev, da jo peljete, skupaj z otrokoma, in imate potem, ko se namesti, vi sami lep dan zase – to bi lahko bila ideja za lep izlet.
Osnova je spoštovanje, pogovor in seveda medsebojna pomoč. Morda imate vsi prevelika pričakovanja. Vi, da boste imeli le brezplačno varstvo brez vsakih obveznosti, tašča pa, da ste ji za to varstvo dolžni usluge. Potruditi se morate vsi, vaša družina in tudi stari starši. Vsak ima svojo vlogo. Srečen razplet želim in čim lepši izlet v Pariz!
Piše: Eva Hrovat Kuhar Jana št. 11, 15.3.2011
