Pogovarjali sva se v Tivoliju, kamor pogosto zahaja s svojim, kot pravi, zelo razvajenim, a prijaznim nemškim pinčem Titom, ki sta si ga z možem kupila med epidemijo.
Spomini na dom
Cvetana Rijavec ima rada svoj dom na Ajševici, ki je tri kilometre oddaljena od Nove Gorice. Ko je dobila službo v Ljubljani, je hitro ugotovila, da je vsakodnevna vožnja v službo in nazaj naporna, zato si je kupila stanovanje v Ljubljani, kjer živi z možem.
Njen oče Mirko je bil ravnatelj osnovne šole v Šempasu, mama Nada pa predmetna učiteljica kemije in biologije na isti šoli. Njo in brata Črtomirja sta mama in oče tudi učila. »To ni bila prijetna izkušnja, saj sva morala za dobro oceno vedno znati več kot drugi,« pravi.
Starša sta ju naučila pošteno delati, jima vcepljala v glavo, da je pomembno le to, kaj znaš in da si pošten ter ne vidiš le sebe, ampak tudi druge. Njej pa sta tudi ves čas govorila, da za uspeh spol ni pomemben. »Pomembno je, da si upaš, znaš in veš, da imaš vizije oziroma cilje, ki jim slediš. Morda sem se tudi zato ves čas počutila enakovredno z moškimi kolegi!«
Neoliberalizem
Iz dneva v dan bolj je prepričana, da neoliberalizem ne prinaša nič dobrega ne zaposlenim in ne naravi. »Mnogi so pozabili, da je pomemben človek z znanjem in pridnimi rokami, ne pa lahek zaslužek in nenehna rast produkcije ter potrošnje. Zaposlene je treba ceniti, jim to pokazati s spoštljivim odnosom, pohvalami in predvsem dostojnimi plačami!« Žal tudi njej ni vedno uspelo zagotoviti takih plač vsem v podjetju.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 16., 16. april, 2024.
