Hotela sem speči nekaj posebnega
Ni bila navdušena nad tem, da bomo pisali o njej. Noče se izpostavljati in verjetno je bil to vzrok za njene kar se da kratke odgovore. Mi pa smo imeli toliko vprašanj: kako se pripravi tak kruh, kakšnega okusa je, od kod sploh ideja za kruh z ogljem? »Želela sem speči drugačen kruh kot sicer. Zanj sem porabila dve jušni žlici zdrobljenega čistega oglja, ki se ga dobi v vsaki lekarni v obliki prahu ali tabletk. Vmesila sem ga v navadno belo moko in pripravila testo kot sicer. Ko je bil hlebec pečen, je bilo čutiti le rahel pridih oglja, kruh pa se je v ustih kar raztopil.«
Da je ogljev kruh res nekaj posebnega, potrjujejo tudi naročila, ki že prihajajo, pravi njena mamica Karmen Čarman, nosilka dopolnilne dejavnosti na njihovi kmetiji in lastnica laskavega naslova mlada kmetica leta 2023. Toda ideja za ta posebni, lahko bi rekli unikatni kruh je izključno hčerkina, mamica se je lahko le strinjala. »Naš sorodnik vsako leto zakuri kopo in tako dobimo pravo oglje, mi smo navdušeni zlasti nad tistim za risanje. Morda je pri njem Mirjam dobila idejo, jaz sem ji le priporočila, da se – vsaj za začetek – odloči za medicinsko oglje.«
Prva torta že pri štirih letih
Mirjam se je že pri dobrih štirih letih samoiniciativno odločila, da speče torto za Julijano, hčerko mamine prijateljice, ki je prestala več operacij na srčku in se je njeno zdravljenje srečno izšlo. Za ustvarjanje prve torte je bilo dovolj, da je redno in pozorno opazovala mamo pri peki in jo nato le dobro »posnemala«. Pekarske in kuharske spretnosti so ji bile očitno položene v zibelko; mimogrede je omenila, da je nazadnje pripravila polpete iz fižola, graha in mesa. Toda Mirjam ne sanja o veliki kuharski karieri, saj se je – ko se je malce sprostila – razgovorila še o mnogih svojih interesih. V šoli je zelo uspešna in ima rada vse predmete, še zlasti pa likovno vzgojo in slovenščino. Toda ko bo velika, želi postati modna oblikovalka. Vijolična, zelena in modra so njene barve in bodo osnova za njeno kreiranje »malce drugačnih, bolj ekstravagantnih« oblačil. Ali bo ustvarjala v Milanu, morda v Parizu, sem jo vprašala in dobila odgovor, da bo živela kar na Bučki, ki je »pušeljc Dolenjske«. Mamica je dodala, da kar požira knjige, pogosto jih bere celo več hkrati (da veliko bere, se odraža tudi v njenem izbranem izražanju). Trenutno bere Dnevnik Ane Frank in Butalce, povedala pa je, da ima raje resnejša, tragična dela. V pogovoru o materinskem dnevu, ki ga na Bučki vsako leto bogato obeležijo, je beseda nanesla tudi na njen solopevski nastop ... Tako smo z vsakim stavkom izvedeli za še kakšen talent te zanimive deklice. »Podružnična šola na Bučki ima okoli 40 učencev in na vsaki proslavi nastopijo prav vsi. Velika prednost je, da vsak otrok lahko izrazi svoj talent in tako zablesti. Prav vsi so deležni spodbud, kar je možno le na manjših šolah,« je povedala Karmen.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 14., 2. april, 2024.
