Nekaj ur pred predavanjem v hotelu One 66, kjer je bila predstavitev njegove knjige, je sedel v prazno predavalnico in si v mislih zaželel, da bi vsak od obiskovalcev večera, ki je sledil, prejel točno to, kar potrebuje. Nekaj pred šesto se je prostor napolnil do zadnjega sedeža, večer pa je otvorila gostiteljica, urednica Tadeja La Zupan. Na njeni desni je bil dr. Z., na levi pa, kot ga je napovedala, neuradni doktor znanosti na robu, Krešimir Mišak iz Zagreba, dolgoletni TV-voditelj oddaje Na robu znanosti. »Zasledovalca najzanimivejših vprašanj na svetu,« ju je opisala. Drzna trojica je hitro uskladila svoje frekvence in povzročila, da je vsa dvorana resonirala z njimi. Da ne bo tole zvenelo prezakomplicirano, bom poskušala v besede spraviti nekaj tega vzdušja, energije, ki so jo sprožili na odru ti trije ljudje, a v tem prispevku bo glavno vlogo igral dr. Z., kot rečejo Zdeslavu Hrepiću, in njegova knjiga Živa fizika.
Koliko ljudi v dvorani ne mara fizike?
Samo nekaj rok se je dvignilo, ko je dr. Z. vprašal, kdo ne mara naravoslovnih znanosti (moja je bila med njimi). Eden od ciljev tega srečanja je bil namreč tudi ta, da se ta negativna izkušnja spremeni v pozitivno. Profesor fizike je že s svojo pojavo, nasmejanim obrazom in vidno odprtostjo, nenaveličanostjo nad življenjem povzročil, da smo skozenj vzljubili fiziko tudi tisti, ki je prej nismo marali. Je živ dokaz človeka, ki živi ravnotežje in si je drznil doseči svoj polni potencial. Ker ve in zna pojasniti, kako preprečiti zapravljanje energije za neželena nihanja v življenju? »Najprej preusmeri pozornost na mirno točko izpolnitve. Nato dvigni sidro s starega mesta navezanosti in dovoli, da te navdih in ustvarjalnost poneseta k tvojemu pravemu poslanstvu ter namenu.« Ko sem ga takole gledala, pravzaprav vse tri na odru, se je zdelo, da jih res kar nekaj nese. Nobenega upora ni bilo, zato pa več pretoka, in ta se je razširil na celotno občinstvo. Vse to je fizika, to valovanje, magnetni vplivi. Njihova valovanja so se seštevala pred našimi očmi. Pojav, ki ga imenujemo interferenca, kot boste lahko prebrali tudi v knjigi.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 6., 6. februar, 2024.
