Brez odgovornega, mirnega, a odločnega poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije Srečka Šestana si zadnjih enajst let reševanja, posredovanja in usmerjanja vseh, ki na terenu v naravnih nesrečah in drugih katastrofah rešujejo življenja, ne moremo več predstavljati. Ne mara dvoličnosti ter vedno jasno in odločno pove, kar misli, a pred tem dobro premisli. V vsem tem času nas je vedno modro in varno peljal skozi najhujše, zato ni čudno, da je med Slovenci izredno spoštovan in priljubljen. Vedno skromno poudarja, da je za to v veliki zaslužna tudi žena Nevenka, njegov steber, pristan in včasih tudi svetovalka, saj zna na težave pogledati iz širše perspektive.
Potem ko nam je pogovor za prejšnjo številko zaradi napovedi morebitnih ponovnih poplav dobesedno padel v vodo, je toplo sončno vreme prejšnjega tedna poskrbelo, da so se naši urniki končno ujeli. Da njegova priljubljenost ni le pregovorna, smo se prepričali, takoj ko je stopil na teraso kavarne, v kateri smo se dogovorili. Kakšnih deset upokojenk, ki se tam redno dobivajo, mu je namreč glasno in navdušeno zaploskalo. Ena od njih – izkazalo se je, da je bil njen študent – pa ga je kar objela, saj se vse odtlej, ko je zapustil študentske vode, nista videla. Njegova žena doc. dr. Nevenka Šestan, ki je svetovalka in glavna medicinska sestra na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa v UKC Ljubljana, se je ob tem nasmehnila, da se to pogosto dogaja. Poveljnik Civilne zaščite, ki se sicer odzove vsakemu novinarju, pa je priznal, da se precej bolje kot ob vsej tej medijski pozornosti počuti v naravi in v krogu svojih domačih. Letos poleti, ko nam je narava z zgodovinskimi poplavami spet pokazala, kako mogočna je v primerjavi s človekom, sta se z ženo ravno odpravljala na zaslužen dopust. On bi ga verjetno začel s praznovanjem svojega 68. rojstnega dne v soboto po katastrofalnem petku, ko je zalilo pol Slovenije ter Srečku in Nevenki prekrižalo načrte. Ker se to ni zgodilo prvič, dopust vsako leto sicer načrtujeta, a ga že leta ne rezervirata. »V času migrantske krize sva za neko obletnico dobila letalski vozovnici za London, pa sva jih morala trikrat prestaviti in na koncu še doplačati. Videla sva, da to nima smisla, in od takrat se odpraviva, če je vse mirno, na dopust največ dve uri od našega doma. Bilo bi čudno, če ob takih poplavah, kot so bile letošnje, poveljnika Civilne zaščite ne bi bilo v Ljubljani. Tega si ne bi nikoli odpustil,« je razmišljala Nevenka Šestan.
Grdo ravnamo z naravo
Srečko Šestan je imel od nekdaj čut za soljudi in posluh za njihove stiske, ki ga močno pretresejo, čeprav si ni nikoli mislil, da bo nekoč stal v prvih bojnih vrstah. Gasilec od mladih nog se je zaradi tehnoloških požarov, ki so velikokrat izbruhnili v podjetju Lesonit, kjer je bil v šestnajstih letih od vodje proizvodnje do člana uprave delniške družbe, izšolal še za višjega gasilskega častnika. »Potem pa sem se odločil leta 1996 prijaviti na razpis Uprave za zaščito in reševanje,« se spominja. »Že v Lesonitu so ga klicali za vsak požar ali tehnično napako. Tudi če je bilo sredi noči, je vstal in odšel. Se mi zdi, da ga je že takrat usoda klicala na sedanje mesto,« je povedala njegova žena. Od leta 2012, ko je postal poveljnik Civilne zaščite, je imel vedno polne roke dela, saj se nam narava oglaša čedalje glasneje in močneje. Med drugim se je s sodelavci spopadal s posledicami, ki jih je leta 2014 povzročil žled, s požarom na Sveti gori, z migrantsko krizo, s covidom, požarom na Krasu, od letošnjega maja pa praktično nima miru – začelo se je z neurji in končalo s katastrofalnimi poplavami. »Z naravo ravnamo grdo, ne samo mi, to so počele tudi generacije pred nami, in zdaj nam vrača. Upam, da je najhujše za nami. Nesreče so vedno bile in bodo, res pa je, da takšnih ekstremov nismo navajeni.« »Še enega ne pozabiš, že udari drugi,« je njegovo misel zaključila Nevenka.
Miren in zbran
Naš pogovor je tu in tam zmotil telefonski klic. Teh je ogromno, sta povedala, tudi na miren dan, ko nam ne grozijo vremenske katastrofe. »Na vsak klic odgovarja mirno, spoštljivo, ni mu težko iste stvari razlagati znova in znova, zdi se, da ga nikoli nič ne iztiri,« je Nevenka opisala svojega moža. »Mogoče pa me, ampak ne smem pokazati,« se ji je hudomušno nasmehnil. »Neverjetno se mi zdi, kako potrpežljivo vse to prenaša. Nikoli ne ugasne telefona, tudi ponoči je na njegovi nočni omarici in vedno skrbno pazimo, da je napolnjen. Trezno, preudarno in povsem bistro reagira, tudi če ga pokličejo sredi noči.« »Res je, nobenih priprav ne potrebujem,« je pristavil Srečko Šestan. »Ima veliko znanja in izkušenj, nenehno se izobražuje, posvetuje s strokovnjaki z drugih področij, tako da je pripravljen na različne scenarije,« je razlagala naprej soproga. »Včasih se ponoči zbudim in razmišljam tudi o stvareh, ki se pri nas še niso zgodile, so se pa drugje. Predstavljam si, kako bi na kaj takega odreagirali pri nas. Tako sem že korak pred njimi in pripravljen,« je odkril skrivnost svojega umirjenega nastopa. »Iz kaosa znam narediti smiselno celoto, določiti prioritete …« Nikoli ne odreagira hipno, marveč počaka, da stvari sedejo na pravo mesto. »Največ napak lahko narediš, če najprej skočiš, pa potem rečeš hop!« je rekel in dodal, da lahko mirno spi šele po tem, ko ve, da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči.
Najboljši v Evropi
»Najbolj me je presenetila silovitost teh zadnjih poplav,« smo še malce ostali pri osrednji temi zadnjega meseca. »Ob vsem tem pa je neverjeten podatek, da praktično nismo imeli smrtne žrtve neposredno zaradi poplav, kar je uspeh za vso državo. Velika zahvala gre vsem ljudem, ki poslušajo naša sporočila v medijih in jih upoštevajo. Bilo je od pet do deset tisoč poplavljenih hiš, petintrideset jih je bilo porušenih, k sreči brez neposrednih smrtnih žrtev. Seveda smo imeli tudi veliko srečo in znanje. Sistem deluje že več kot trideset let in vsakič se je izkazalo, da je dober. Pripadniki Civilne zaščite, ki so večinoma prostovoljci, največ pa je med njimi gasilcev, delajo zelo profesionalno. Prepričan sem, da imamo najboljši sistem v Evropi!« je ponosen poveljnik. Zdaj, sta povedala, si bosta pa privoščila nekaj dni oddiha. V hribe bosta šla ali pa v Logarsko dolino, kjer si vedno napolnita baterije. Sicer Nevenka obožuje tudi morje, toda Srečko ima vročine po nekaj dneh dovolj. A tudi na dopustu je poveljnik Civilne zaščite vedno dosegljiv. Pa si ne želi kdaj vsaj za nekaj dni ugasniti telefon? »Ne vem, morda bi mi bilo potem dolgčas,« se je smejal. »Tako je že dvanajst let, in to ti nazadnje preide v kri.« Njegova žena se je na to že zdavnaj navadila. »Kadar se zgodi nekaj takega, kot so bile nedavne poplave, se življenje ustavi. Vse, kar sva načrtovala okoli hiše, na vrtu, počaka in želiš si samo, da bi se vse dobro izteklo,« je bila iskrena.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 37, 12. september, 2023.
