Tako so ji povedali ustvarjalci kratkega dokumentarca, ki ga je CNN objavil v rubriki Zgodbe, vredne ogleda in ki dviguje prah po Sloveniji. Naši družbi, ki jo radi vidimo kot napredno, miroljubno in varno, je nastavil ogledalo, ki je marsikoga šokiralo. Kaže namreč sliko, kot jo vidijo od zunaj. Znotraj se, kot počasi kuhane žabe, resnosti stanja skorajda več ne zavedamo.
»Bila je tarča vplivnih moških, nato je ustvarila spletno vojsko ljubezni in se uprla,« je naslov dokumentarca medijske hiše CNN o sovražnem govoru, ki sta ga bila deležna Nika in Inštitut 8. marec. V njem prikažejo sovražne in žaljive objave, ki si jih je privoščil bivši predsednik vlade Janez Janša. »Požgimo torej jenule, kovačeve, jarčeve in ostale kolesarske nvo aktiviste iz parazitskega ljubljanskega gnezda na Metelkovi …,« je bila le ena izmed njih. Večji del dokumentarca pa se osredotoča na kampanjo ljubezni, s katero se Nika in kolegi borijo proti sovražnemu govoru.
Nov teren za sovražnost do žensk
Da je za njo težko obdobje, pravi tudi Nika. »Že nekaj časa sem imela občutek, da nimam nadzora nad zgodbo mojega življenja. Zato sem tudi odklanjala vse intervjuje, ki niso bili strogo vezani na kampanje našega inštituta. Ta dokumentarec mi je vrnil občutek, da se moje delovanje spet umešča tja, kamor sodi, da nisem samo žrtev diskreditacij. Spet se počutim kot zmagovalka.« Vsem v kolektivu veliko pomeni pozitiven odziv, ki ga je filmček požel. Čestitke in sporočila podpore dobivajo z vsega sveta, kolegi v Keniji pa razmišljajo, da bi se podobnega projekta lotili tudi oni.
To pa še ne pomeni, da Nika zdaj živi v miru. Še prejšnji teden sta s sodelavko po e-pošti prejeli grožnjo s smrtjo, podpisano z imenom in priimkom. »Seveda sva jo šli prijavit na policijo. Moram reči, da so bili policisti izredno profesionalni in prijazni. Po obravnavi sva lažje zadihali. Izjemno pomembno je, kako na takšne stvari reagirajo institucije. Če bi bila najina izkušnja slaba, bi se od vsega skupaj zlomili,« je iskrena Nika. Glede na to, da je bila lani žrtev fizičnega napada, to ni niti malo pretirana reakcija. Njen napadalec je bil sicer obsojen, a ogromno pove dejstvo, da so po napadu nanjo v Inštitutu 8. marec našteli za kar 60 strani sovražnih komentarjev.
Nika je morda pri nas najbolj sovražnemu govoru izpostavljena javna oseba, a na žalost še zdaleč ne izjema. Spletno ali kibernetsko nasilje nad ženskami in dekleti postaja norma. Ne glede na to, ali objavljajo nedolžne tiktokovske plesne koreografije, ocene ličil ali pa pozivajo k varovanju okolja, so dekleta in ženske na spletu deležne neprimerno več žaljivih in sovražnih komentarjev ter obrekovanja kot moški. Če so vidne političarke, mnenjske voditeljice ali aktivistke, pa še toliko več. Raziskave ugotavljajo, da je digitalizacija ustvarila okolje za nove in drugačne oblike nasilja nad ženskami ter orodja, ki so bolj škodljiva kot kdaj koli prej, saj objava na spletu lahko doseže milijone bralcev. Obenem družba in pristojne institucije pogosto odmahnejo z roko nad kibernetskim nasiljem, češ da gre za nepomemben pojav brez posledic. To pa še zdaleč ni res. Mnoge žrtve takšnega nasilja povedo, da so se zaradi njega umaknile tako s spleta kot iz javnosti ali prijateljskega kroga, se izolirale in živele v strahu ali sramu. Mnoge so se nehale ukvarjati s priljubljenim hobijem ali prekinile poklicno kariero. Spletna mizoginija, kažejo raziskave, ima hude posledice za žrtve, ki jih pesti čustvena stiska, tesnoba, depresija in čutijo posledice tudi zunaj spleta. Prav tako so študije dokazale povezavo med sovražnim govorom na spletu in pogostejšim nasiljem nad ženskami in dekleti v resničnem življenju.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 30, 25. julij, 2023.
