»Vedno mlajša je videti,« je pred kratkim izjavila kolegica. Seveda nas je vse zanimalo, kako je to mogoče. Tanja se ob takih vprašanjih samo nasmehne. Skrivnost je v tem, da se v življenju rada igram, pravi. »Ker sem radovedna, me temperament pošilja naokoli. Nimam se časa zasedeti in razmišljati o staranju!«
Seveda pa ni vse samo v tem, priznava naša znana igralka, ki si jo z lahkoto predstavljamo tako v elegantni večerni obleki kot med košenjem trave na domačem dvorišču. Zaradi svojega poklica, ki jo postavlja pred pahljačo različnih vlog, je videz pomemben. Trenutno igra v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer nastopa v hrvaščini, režira in kot edina Slovenka igra v nadaljevanki Zero Chill na Netflixu. »Sicer bi mi bilo vseeno, kako sem videti,« zatrjuje. (Ne verjamemo povsem.) K njenemu svežemu videzu največ prispevajo zdravo življenje, ki ga kar se da usklajuje z naravo, samozavest in zadovoljstvo, ki prihaja od znotraj. Notranje zadovoljstvo dela čudeže!
Hrana je zdravilo
Pred leti je izgorela in bila povsem izčrpana. »Ko jih dobiš po glavi, se začneš spraševati, zakaj. Razloge sem iskala zunaj sebe. Res je, da stres, ki povzroči večino naših težav, prihaja od zunaj, je pa težava v nas, ker se ne znamo z njim spoprijeti. Podlegamo splošnim trendom in previsoko postavljenim ciljem. Bila sem kronično utrujena, pretežno v stresu, nisem preveč razmišljala o izboru hrane, spalni ritem je v našem poklicu, ki mi veliko pomeni, popolnoma zmešan, poleg tega je bila družina zame vedno visoko na prvem mestu, zato je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bom izgorela. Da je bilo vse še težje, so mi odkrili še ekstremen presežek težkih kovin v organizmu,« nam je povedala pred leti. Razstrupljala se je s kelacijo – intravenoznim čiščenjem, rešila se je vseh amalgamskih zalivk ter se po pomoč in napotke odpravila k ajurvedskemu zdravniku.
»Tam so me spomnili na to, da je zdravilo hrana in da je hrana zdravilo.« Ugotovila je, da je preobčutljiva za gluten, kvas, in nehala jesti meso. »Poleg tega, da mi je bilo telo hvaležno, se nisem več počutila licemerno, da kot velika ljubiteljica živali jem meso. Ampak to je bil samo en pas v tej avtocesti preobrazbe, najpomembnejše je ukvarjanje s sabo – prebiranje o izkušnjah drugih, učenje na tujih napakah, prepoznavanje težav, ki ti jih povzroča stres, in postavljanje resničnih vrednot. Dokončno pa me je spremenila izkušnja s korono. Po njej nikoli več ne bomo enaki. Jaz nikoli več ne bom enako razmišljala in ne morem drugače, kot da povem, kaj mislim. Zadnja tri leta so nam razkrila mnoge stvari, najpomembnejše je spoznanje, da nihče drug ne bo poskrbel za nas razen nas samih! Noben obstoječi sistem ne deluje v dobrobit človeka.« Ta čas jo je spodbudil, da se je začela truditi biti čim bolj samooskrbna in da se redno razstruplja, tudi od elektronskih naprav. »Kar nas je v tem času strašilo, se mi je uprlo in mediji nam niso naredili nič dobrega,« razmišlja.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 23, 6. junij, 2023.
