»Šah ti izboljša kognitivne in spominske sposobnosti ter nadgradi logično razmišljanje,« pravi. Šolo je res izdelovala z lahkoto, predvsem naravoslovne predmete, ter se naučila zelo racionalno organizirati svoj čas, kar je še posebej dobrodošlo zdaj, ko je študentka. Čeprav bi kdo morda pomislil, da je šah dolgočasen ali težak, Zala, druga najboljša slovenska šahistka, tik pred osvojitvijo naslova velemojstrice, svetuje mladim, naj ne obupajo. »To je res lepa igra, in bolj ko jo raziskuješ, globje ko greš, lepša postane!«

Ne spominja se natanko, kdaj jo je šah zasvojil. Mogoče je imel nekaj vloge pri tem njen mentor Vid Gazvoda, ki je znal resnično vsakogar navdušiti za igranje, razmišlja mlada šahistka. Z vsako zmago je zajela več vetra v svoja jadra. »Nisem hotela izgubljati, občutek zmage, ko premagaš nasprotnika, me je vlekel naprej.« Četrto mesto na prvem osnovnošolskem prvenstvu jo je podžgalo, da se je poglobila v igro, in začela je posegati po najvišjih uvrstitvah. »Naslednjič sem na istem prvenstvu tudi sama pobrala pokal. Šolskim tekmovanjem so sledila državna mladinska prvenstva, pozneje pa tudi evropska in svetovna mladinska prvenstva, sedaj pa tekmujem v članskih kategorijah.«

Prvi najzvestejši soigralec

Eden njenih najzvestejših soigralcev in trener je bil njen oče. »Znal je igrati, ni pa tekmoval. Rad se je učil novih stvari in zame se je naučil uporabljati šahovske računalniške programe. Učil me je, kako trenirati igro. Vedel je, katere knjige moram predelati, res je bil dober trener. Z mano je bil od začetka, skupaj sva trenirala vso osnovno šolo. Imela sem tudi profesionalne trenerje, ampak oče je bil vedno ob meni.«

Na tekmovanja jo je spremljal vse do leta 2020 in vse uredil, da se je Zala lahko posvetila samo igranju. »Šele zdaj vidim, koliko organizacije je potrebno, da rezerviraš let, namestitev, se prijaviš na turnir …« Medtem ko za evropska in svetovna prvenstva poskrbi Šahovska zveza Slovenije, turnirje plačuje iz svojega žepa. Pomaga si s športno štipendijo, z denarnimi nagradami s tekmovanj, na pomoč ji priskoči njen Šahovski klub Ljubljana.

Šah ni za vsakogar

... je prepričana. Mora se zgoditi ljubezen na prvo potezo. Zalo najbolj motivira občutek, ki ga dobi na turnirjih, ko se zjutraj zbudi in ve, da bo dobila partijo. »Preprosto sedem za šahovnico, in še preden začneva z nasprotnikom igrati, vem, da bom zmagala. To je zame najlepši del turnirja in me vedno žene naprej. Kadar je turnir dober, se to zgodi skoraj vsak dan. »Ne vem, od kod ta občutek, tudi sama bi rada vedela, kako ga dobim. Potem bi si ta občutek lahko vedno priklicala,« se smeji.

Turnirji trajajo teden ali dva, vsak dan pa tekmovalci odigrajo eno partijo, včasih dve. Zala se udeleži enega ali dveh turnirjev na mesec. »Po navadi si določiš turnir, ki ga želiš kar najbolje odigrati, potem imaš za ogrevanje še turnirje pred glavnim, ko vidiš, kje ti še manjka. Moj glavni turnir tega obdobja je recimo evropsko prvenstvo za članice, ki se začne čez slabe tri tedne.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 11, 14. 03. 2023.