Medtem ko se mnogi veselijo decembrskih zabav, druženja v praznično okrašenih mestih in »kuhančkov«, je Jasna iz šova Exatlon preskočila v oddajo Na drugo žogo, v kateri bodo z Manjo Plešnar in Ajdo Mlakar razpravljale o dogajanju na nogometnem prvenstvu v Katarju. »Čaka me precej žensko obarvan december. Nič več Frankovih in Chorchypovih mišic, zdaj se bom gibala med ženskimi jeziki,« se smeji Jasna, ki se po dolgih letih dela na televiziji veliko manj obremenjuje. »Od sebe dam maksimalno, ampak le do koder imam možnost vpliva. Včasih sem si razbijala glavo tudi s stvarmi, ki niso bile v moji moči, kar pa nima smisla. Veliko bolj tudi sprejemam stvari, kot so. Pa tudi ljudi in sebe,« pove in doda, da je delo voditelja zelo posebno in delikatno. Če morda kdo misli, da se morajo na voditeljskih mestih obrazi čimbolj menjavati, »stare« pa zamenjevati sveži, vam bodo izkušeni producenti in uredniki zatrdili, da ni vse v »svežini«. Televizija je tako nepredvidljiva, da so najbolj mirni, če imajo v studiu nekoga, ki bo izpeljal stvari, tudi ko gre vse narobe. To pa je le voditelj z izkušnjami. Ni tam zato, ker je lep. Tam je, ker zna z ljudmi in pozna televizijo do obisti.
Gledalci in uredniki prisegajo na kakovost. »Tudi tega se vse bolj zavedam. Naša vrednost je še veliko drugega, gledalcem nevidnega. Za gledalce moraš biti pa simpatičen. Ugotovila sem tudi, da je bil strah, da bodo Instagramove zvezde uničile klasične televizijske voditelje, odveč. Po kar nekaj poskusih se je izkazalo, da so to zgolj eksperimenti. Na koncu potrebuješ človeka, ki bo stvari izpeljal, kot je treba. Retorično, vsebinsko in karizmatično,« je prepričana Jasna, ki se ne obremenjuje več niti z videzom. Z leti se namreč že malo bolj pozna, če greš večer pred snemanjem pozno spat ali pa bediš ob bolnem otroku. Včasih ji je žal, da po takšni noči ne gre nekam »na šiht«, kjer ji ne bi bilo treba podobe na ogled postaviti, ampak to pač ne gre. Tudi v takih trenutkih se je treba sestaviti in zažareti v vsem sijaju. To je pač njeno delo. Poleg televizijskega dela zelo uživa tudi v vodenju prireditev.
»Kadar z enega konca hitim na drugega, je dovolj, da vem, da je za mojega otroka poskrbljeno. Brez urejenega družinskega življenja si ne predstavljam delati kariere. Cel moraš biti predan. Tu ni od osmih do štirih. Če je treba nekam nepredvideno, se moramo na hitro organizirati. Anastazija je stara sedem let in nismo še tam, da bi lahko bila sama doma, eden od naju mora biti ob njej. Noben dan ni enak drugemu; urnike je treba pregledovati vsak dan sproti in kar nekaj je 'štrikanja'. Kadar imava obveznosti oba, priskočita na pomoč babici. Žal smo precej redko v troje, eden od naju je vedno zaseden. Življenje moderne družine z majhnim otrokom je bolj ali manj podobno predvsem izmenjavanju. Eden pride, drugi gre. Na hitro si izmenjaš informacije o nujnih stvareh in že hitiš naprej. Mlade družine vedo, o čem govorim. Te so najbolj obremenjene. Ne študenti, ne upokojenci, ampak mladi starši, ki morajo biti vedno na voljo otroku, hkrati pa so v življenjskem obdobju, ko morajo nekaj narediti iz sebe. Ni lahko,« pravi Jasna, ki se trudi biti ljubeča, a tudi stroga mama.
Več v reviji Jana, št. 49, 6.12.2022
