Najprej nasmeh, ki se mu ne moreš upreti, nato pa še izborna slovenščina – s tem se je začelo naše navdušenje nad Julijo Lukinovo. Njena življenjska zgodba je posebna, saj potrjuje, da neljubi dogodki krojijo usodo, hkrati pa nakazujejo lepše možnosti in izbiro načina življenja. Na Julijini življenjski poti so bile vse najpomembnejše odločitve posledica usodnih dogodkov.
Hrepenenje po ljubezni. Rodila se je v mestu Dolgoprudni, ki leži nedaleč od Moskve. Njena mama in oče sta bila študenta, tako da je veliko časa preživela pri eni ali drugi babici, ki sta živeli daleč od prestolnice. Vso tolažbo je našla v šoli. Dobesedno požirala je znanje, učiteljice so bile njene velike vzornice in že kot deklica je bila odločena, da bo tudi ona nekoč poučevala. Njena duša je hrepenela po starševski bližini in podpori, vendar so bili odnosi med starši daleč od takšne idile. Iz vsega tega izvira Julijina želja po predanosti lastnim otrokom in ljubečem družinskem življenju. Vse to je zaznamovalo tudi njeno izbiro načina življenja. Ker njen partner, ljubezen njenega življenja, ni bil pripravljen na starševstvo, Julija pa je hrepenela po otroku, se je pri 26 letih ob njegovi privolitvi, a pod pogojem, da ne bo imel nobenih obveznosti, odločila obdržati otroka. In rodila se je deklica Kira.
Lakota po znanju. A vrnimo se v Julijino otroštvo. V nižji osnovni šoli, ki jo je obiskovala, je bil poudarek na višji ravni izobrazbe in veliki predanosti otrokom. Zato je bilo v razredih manj otrok kot v običajnih šolah. Dobila je odlično osnovno znanje, na katerem je lahko pozneje gradila, in imela je veliko veselje do učenja. V zadnjih dveh razredih 11-letne osnovne šole je bil v njenem programu poudarek na angleščini, nato pa je izbrala srednjo šolo, kjer je bilo na višji ravni poučevanje matematike in fizike. Zelo se je izkazala tudi na različnih tekmovanjih, kar je bila dobra popotnica za vpis na univerzo. Ves čas se je z veseljem učila in začela ob študiju – na povabilo svoje prve učiteljice in ravnateljice – poučevati dodatni pouk na osnovni šoli v svojem rojstnem mestu. Vsako leto se je vse bolj predajala poučevanju, tako da je imela ob koncu študija za seboj že kar veliko prakse. Bila je tudi odlična športnica, predvsem plavalka, poleg tega je veliko potovala.
Po izobrazbi je magistrica uporabne fizike in matematike, opravila pa je tudi specializacijo iz informacijske tehnologije. Delala je v več mednarodnih IT-podjetjih, ves čas pa je ob koncu tedna poučevala otroke od sedmega do enajstega razreda, ki so si želeli izboljšati znanje matematike in fizike. Poučevanje – tudi spletne inštrukcije – je postalo njeno vsakdanje delo in danes se čudi, da v Sloveniji ni nikakršne pripravljenosti za učenje ob sobotah in nedeljah. Ne pri starših ne pri otrocih. Sama si je ob nedeljah naročila obnavljanje znanja nemščine po spletu. Prejšnjo nedeljo smo jo pri tem zmotili, tako da ji je pouk odpadel. Zdi se, da Julijini zvedavosti in želji po znanju ni ne konca ne kraja. Čeprav ima tri deklice – enajstletno Kiro, osemletno Vasiliso in triletno Vero, še vedno najde čas za učenje.
V iskanju čistega zraka in sonca. V času, ko se je odločila za materinstvo, je imela dobro službo, tako da ji je porodniško nadomestilo zagotavljalo brezskrbno preživetje, čeprav je bila samohranilka. Ko se je rodila Kira, je bilo zelo vroče poletje z veliko požari in zrak v Moskvi je bil poln dima. Živeli so ob delujoči klimatski napravi in za zaprtimi okni. S trimesečno deklico se je odločila odpotovati v Črno goro (tja je namreč lahko odpotovala brez vizuma) in si tako podaljšati poletje, otroku pa podariti čist zrak in sonce. Pozneje je tam večkrat preživela jesen in pomlad. Njene kolegice so se po porodu po treh mesecih vse po vrsti vračale v (dobro plačano) službo, ona pa se je odločila, da bo izkoristila leto in pol porodniškega dopusta. Veliko ji je pomenilo, da je bila lahko ob otroku.
V Črni gori ju je dvakrat obiskal dekličin oče. Oba je presenetila Julijina druga nosečnost. Pod istimi pogoji, kot ji jih je že ob prvi nosečnosti postavil partner, se je odločila, da bo tudi tokrat donosila in rodila. Preselila se je v Črno goro. Tam je nadaljevala življenje v svojem slogu – vedno tesno povezana z otrokoma je brez problemov živela, delala in potovala.
Več v reviji Zarja Jana, št. 38, 21.9. 2021