Kje sta se spoznala?
Marko: Na glasbenem dogodku, v diskoteki v Ljubljani. Tina je prišla s svojo družbo, jaz pa s svojo, bil je koncert glasbene skupine. Ker sem enega fanta iz družbe poznal, sem stopil k njim in jo pogumno ogovoril. Potem je trajalo kar tri tedne, da sem izbrskal njeno telefonsko številko.
Tina: Seveda, takrat še ni bilo mobilnikov. Marko me je klical na domačo številko.
Tina, ste vedeli, da je Marko od Čukov?
Tina: Vedela sem, kdo so Čuki, a z mojo druščino nismo hodili na njihove koncerte. Marko je prišel bolj k družbi kot k meni. Zdel se mi je zanimiv, simpatičen, všeč mi je bilo, da ni bil nič vzvišen.
Marko: Meni pa se je zdelo romantično pričakovanje prvega zmenka, iskanje Tinine telefonske številke, iskanje stikov ... Vedel sem le, da je iz Škofje Loke, da ji je ime Tina in da ima sestro dvojčico Nino – takšnih pa ni veliko. Danes takoj dobiš telefonsko, pobrskaš po medmrežju, na Facebooku ..., jaz pa sem jo videl in potem tri tedne nič.
Tina: Pa tudi če te je kdo poklical na hišni telefon, ni nujno, da si bil doma. Pa je bilo to samo 25 let nazaj, zdaj govorimo o tem, kot bi bili v petdesetih letih. (smeh)
Marko: Tega je v današnjem svetu premalo: želje, hrepenenja, pričakovanja. Zdaj se vse zgodi takoj. Ko pričakuješ, se že zgodi. In ko se zgodi, ne veš, ali si to sploh pričakoval ali ne. Drugače je. Mladina najbrž tudi čustvuje drugače.
In kako je bilo po treh tednih? Tina, ste se še spomnili nočnega osvajalca?
Tina: Morala sem se malo spomniti, saj me je s klicem presenetil. Ker takrat nisem poznala te glasbene scene, se sploh nisem zavedala, kako slavni so Čuki.
Koliko sta bili stari?
Tina: 21 let.
Marko: Jaz pa 28.
Česa se spomnita s prvega zmenka?
Marko: Veliko sem govoril, tako kot zdajle. (smeh) Ona pa je bila bolj tiho.
Je že ves čas vajine zveze bolj tiho?
Marko: To pa ne, je čisto enakovredna sogovornica, samo intervjujev sem jaz bolj vešč, zato zdaj več govorim. V veliko veselje mi je, da se z njo lahko pogovarjam o vsem, zelo odprto in iskreno. Tina mi velikokrat nastavi ogledalo. Včasih to boli. A njena kritika je vedno umestna. Saj ne moreš vedno imeti prav. Na koncu se vedno vse lepo pogovoriva. Z odprtimi kartami in zaupanjem.
Tina, kaj vam je bilo všeč pri Marku?
Tina: To, da je bil zelo dostopen. Bila sem zelo mlada, mislila sem, da so slavni drugačni, nedostopni, pomembni sami sebi. A Marko ni bil tak. Všeč mi je bilo, da je bil pristen, zgovoren, čisto preprost. Ob njem sem se počutila domače. Zdelo se mi je, da se poznava že ogromno časa. Lahko sva sedela in se pogovarjala ure in ure. Med nama se je dogajala posebna stvar, ki jo težko opišem z besedami. Zdel se mi je prijeten, prijetno sem se počutila v njegovi družbi.
Marko, kaj pa je vas pritegnilo pri Tini?
Marko: Sem zelo vizualen človek in najprej mi mora biti človek všeč. Tina mi je bila seveda zelo všeč, še danes mislim, da tako lepih oči še nisem videl. Tako pač je. (Tina se v zadregi smeje.) In pa to, da sem ji od prvega trenutka lahko zaupal. Če sva se nekaj dogovorila, je to držalo. In ker je bil prvi zmenek v redu, sva seveda nadaljevala. Poleti leta 1996 se je ves čas kaj dogajalo. Tina je delala na sejmih, jaz pa sem jo obiskoval na njih.
Tina, vas je bilo kaj strah, da Marka lepo gleda kar veliko deklet?
Tina: Ne, nikoli nisem razmišljala o tem, morda tudi zato, ker mi nikoli ni dal povoda. Stara sem bila 21 let, sploh še nisem vedela, kaj si želim, kar zgodilo se je. Če sta dva skupaj, sta skupaj. Ni treba razmišljati, kaj bi bilo, če bi bilo ...
Marko: Tina je bila prva in edina punca, ki sem jo predstavil svojim staršem.
Prva in edina?
Marko: Edina, odkar sem igral pri Čukih.
Tina: (smeh)
Marko: Pri glasbenem poklicu je morda res videti, kot da si ves čas v skušnjavah. A ni tako hudo. Po koncertu pospraviš in greš domov. Morda se lažje zaljubiš na delovnem mestu, kjer se videvaš vsak dan.
Več v reviji Zarja Jana št.35, 31.8.2021
