Od kdaj sta prijateljici?
Bojana: Oktobra bo tri leta, kar se poznava. Spoznali sva se, ko sva bili statistki v slovenskem filmu Korporacija, igrali smo deložirance. Tam sva ugotovili, da razmišljava podobno, imava podobne vrednote in načela, da sva pri teh letih na srečo že toliko izoblikovani, da ceniva tudi najine razlike. V življenju sva dali skozi že marsikaj.
Mili: Tako je. Najino prijateljstvo se je rodilo sčasoma. Nekajkrat sva se srečali na snemanjih filmov in reklam ter vzpostavili dober stik, ki traja že dve leti.
Bojana: Veliko se slišiva, pogovarjava, druživa, celo na dopust greva skupaj. Smo skupina prijateljev.
Kako to, da sta se prijavili za komentatorki?
Bojana: Objavo na spletu sem opazila jaz. In se prijavila. Dobila sem odgovor, da potrebujejo par, ali morda gledam televizijo še s kom. Odpisala sem jim, da televizije sploh ne gledam, ker se mi je zamerila v času korone, nisem si pustila prati možganov. Sem pa vseeno vprašala Mili, ali bi gledala in komentirala oddajo z mano. In je rekla, da z mano takoj.
Mili: Tudi jaz sem videla objavo, a se nisem prijavila – potem ko me je povabila Bojana, sem pa rekla, zakaj pa ne.
Brez pomislekov? Vaju ne moti prepoznavnost ali to, da delita intimo dnevne sobe in svojih občutkov, morebitne prehitro izgovorjene grde besede z gledalci?
Mili: Niti ne. Čeprav se na začetku res nisva popolnoma zavedali, v kaj se spuščava. Res moraš malo paziti, da ti ne uide kakšna grda beseda, lahko se ti zgodi. Nekaj naredi tudi trema pred kamero. Na začetku res ni bilo preprosto. Vse je bilo osredotočeno na naju, zato sem bila zadrgnjena, zapeta, Bojana ne toliko kot jaz.
Vama je zdaj žal, da sta šli v to?
Mili: Ne, sploh ne. Zdaj se mi zdi prijetno, družabno, zabavno. Spet spoznavam nekaj novega. In primerjam svojo preteklost, ki je bila popolnoma drugačna, z današnjim obdobjem, ko je napredovalo vse.
Na kaj mislite?
Mili: Tehnologija, način razmišljanja ... Hči mi je že pred leti rekla: »Mami, ti nič ne razumeš!« in sem si mislila: »Aha, bom začela razmišljati, da bom razumela.« In se trudim razumeti. Včasih pa si mislim kaj svojega. In to tudi povem, a na lep način.
V oddaji ste vi, Mili, še vedno malce zadržani, Bojana pa kar naravnost pove ...
Bojana: Odločila sem se komentirati skozi svoje oči, s svojimi izkušnjami. Na avdiciji sva sicer morali komentirati Kmetijo in sva bili rahlo nesrečni, ker se ni v njej nič dogajalo, tudi oddaja nama ni bila všeč. Tako sva bili srečni, ko sva izvedeli, da bova komentirali Sanjskega moškega, tu se vsaj kaj zanimivega dogaja. Padel mi je kamen od srca. In to je res vdor v zasebno življenje, tudi jaz se tega prej nisem zavedala. A odločila sem se, da greva v to skupaj z Mili, ne glede na odzive javnosti in medijev. Imam sina, njemu bi morda lahko naredila kaj škode in nikomur drugemu.
Je kaj komentiral?
Bojana: Nežno sem ga »prisilila« k ogledu prve oddaje, ker sem želela izvedeti njegovo mnenje, in mi je rekel: »No, mama, nisi preveč osramotila družinskega imena!« To je bil njegov celoten komentar. (smeh) Pozna me, ve, da sem direktna in povem vse, kar mislim. Sicer se učim ne povedati vsega takoj, včasih preštejem do tri, do pet je že preveč.
Mili, kaj pa vaša hči? Ste zdaj dovolj sodobni zanjo?
Mili: Mlajša ne gleda oddaje, je ne zanima, starejša je gledala prvo, zet pa je bil navdušen nad drugim parom, ne nad mano. (smeh) Vnuki so se ravno tako nasmejali ob ogledu in rekli, da je v redu.
Imata zdaj, ko vaju ljudje prepoznavajo, kaj privilegijev? Negativnih odzivov?
Bojana: Ja, eno kavo sva že dobili. (smeh)
Mili: Jaz sladoled, Bojana kavo.
Bojana: To je bilo res lepo presenečenje. Bilo je tudi nekaj neprijetnih pisnih komentarjev, da se ponavljava, da sva starokopitni. Prvič se me je to dotaknilo, a sem se odločila, da se me ne bo več. V živo pa naju samo vprašajo, ali sva res tisti s televizije, vsi so prijaznejši. Kakšni mi rečejo, da gledajo samo Vrtnice in vino, ker se več dogaja. S podpisom pogodbe sva se pač izpostavili tudi tem stvarem.
Mili: Ko me je Bojana obvestila o negativnih odzivih, sem ji rekla, naj jih pač ne bere in se s tem ne obremenjuje. Jaz tega ne berem. Me čisto nič ne zanima. Imam pa lepe odzive, kamorkoli grem, na vseh koncih Slovenije, prijetno mi je, kadar me kje ustavijo, rada se pogovorim z vsakomer.
Se vama šov ne zdi nič trapast? Sanjski moški izbira, s katero se bo družil in poljubljal, punce pa nesrečne posedajo po kavčih in ga čakajo ...
Mili: Veliko ljudi še vedno potrebuje kruha in iger, dolgčas jim je. To oddajo gledajo, se o njej pogovarjajo in so navdušeni; eni bolj, drugi manj. Kar se tiče šopka deklet – bolje bi bilo, da bi bile to, kar so. One pa se delajo drugačne, da so nekaj drugega kot v resnici. Ker mislijo, da bodo tako lažje osvojile moškega. Jaz pa mislim, da moraš biti to, kar si, če želiš nekoga osvojiti. Ker sicer se prej ko slej pokaže, da to nisi ti.
Kakšno sporočilo daje ta oddaja mladim dekletom? Gledajo jo tudi osnovnošolke.
Bojana: To je šov. Verjamem, da veliko ljudi želi živeti življenje drugih, pa tudi če so to življenja ljudi iz televizijskih nadaljevank, šovov. Ker so njihova življenja prenaporna, pretežka, preboleča. Lepše je živeti življenje drugih. Kakšnega dobrega sporočila v oddaji Sanjski moški ne vidim. Mi, moja generacija, smo se sestajali, spoznavali drugače. Ogromno mi pomeni druženje, to je zame duševna hrana. Kar se dogaja v oddaji, se mi ne zdi pristno. Upam, da deklice ne mislijo, da je to lahko del resničnega življenja.
Več v reviji Zarja Jana št. 26, (29.6.2021).
