Danes Tilen od petih lastnikov najema približno tri hektarje zemlje. Poleg špargljev goji črni in rdeči ribez, sezonsko zelenjavo ter česen in čebulo. Ob koncu tedna zamesi testo za hlebce in žemlje, ki jih speče v krušni peči. Najbolj ponosen pa je na ribezovo vino, ki ga dela po svoji recepturi. Letos marca je posadil še prve sadike lesk, jeseni načrtuje urediti prostor, kjer bo pozimi gojil kalčke. Z njegovim entuziazmom in načinom dela so ga kot uspešnega in inovativnega pristopnika v kmetijstvu prepoznali tudi v projektu Newbie, v katerega je vključenih devet evropskih držav. Nagrado je dobil, ker je kot popoln začetnik postopno gradil svoj poslovni model.
Kaj je cilj projekta Newbie, kjer so vam dodelili nagrado?
Nagrade zaradi situacije, v kateri smo se znašli zaradi covida, sicer še nisem prejel. Je pa cilj tega projekta, da se v sodelujočih evropskih državah vzpostavi mreža Newbie, ki se bo osredotočila na nove pristopnike v kmetijstvu. Mreža se bo ukvarjala z njihovimi problemi, jim omogočala usposabljanje in prenos znanj, kar naj bi jim pomagalo pri vzpostavitvi uspešne kmetijske dejavnosti. Ukvarjali se bodo tudi z različnimi načini vstopanja v kmetijstvo ter z razvojem in širjenjem novih poslovnih modelov. Mreža Newbie bo med seboj povezala novince v kmetijstvu, naslednike, svetovalce in druge pomembne akterje na regionalni, državni in mednarodni ravni. Zavedajo se namreč, da kmetijstvo in podeželje potrebujeta novosti in vključevanje novih delovnih moči, ki bodo prinesle spremembe ter podjetniško miselnost.
S čim ste jih prepričali vi?
Izbrali so me, ker sem začel kmetovati popolnoma iz nič in sem si po nekaj letih uspel ustvariti delovno mesto. Lani jeseni sem namreč končno lahko pustil redno službo. S 1. februarjem letos sem dobil status kmečkega zavarovanca.
Kakšna nagrada vas čaka?
Prejel bom 1.500 evrov bruto, ki jih lahko porabim za financiranje promocijskega filma, si plačam udeležbo na kakšni konferenci ali pa se udeležim izobraževanja v tujini. Odločil sem se, da se bom udeležil konference v Ukrajini, ki naj bi se odvijala junija. Šlo bo za srečanje pridelovalcev črnega ribeza, ki ga sicer organizirajo vsaki dve leti v drugi državi. Pritegnila me je, ker se dolgoročno vidim predvsem v pridelavi ribeza in izdelovanju ribezovega vina. Z njim se bom udeležil tudi tekmovanja različnih izdelkov iz ribeza.
Vaši začetki kmetovanja so zelo nenavadni. Izhajate namreč iz družine, ki se nikoli ni ukvarjala s tem. Od kod odločitev, da postanete kmet?
Na neki način se je tako odločila moja mama. (smeh) Ko sem se po osnovni šoli odločal, kam naprej, nisem imel pojma, kam naj se vpišem. Ker sem že kot otrok imel rad naravo in vedno nekaj brkljal po vrtu in okoli hiše, mi je predlagala, naj se vpišem na srednjo vrtnarsko šolo v Biotehniški center Naklo. Poslušal sem jo in uspešno zaključil program 3 plus 2 ter postal hortikulturni tehnik, dve leti pavziral, potem pa se vpisal še na Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Do naziva inženir hortikulture mi manjkata še en izpit in diploma.
Več v reviji Zarja Jana, št. 15, 13.4. 2021
