Katera knjiga je na vaši nočni omarici? In zakaj?
Na moji nočni omarici so trenutno tri knjige: Tujka Stefana Hertmansa, katerega intervju me je navdušil v zadnji Sobotni prilogi, zlasti njegova misel o emancipirani ženski, ki mora stopiti na svojo pot in se ne ukloniti moški nadvladi, ker samo tako lahko najde svojo neodvisno pot, zaradi katere bo sicer kot Antigona plačala visoko ceno. Na moji nočni omarici je tudi knjižica Olympe de Gouge Pravice žensk, deklaracija o pravicah ženske in državljanke iz leta 1791, s spremno besedo dr. Eve D. Bahovec, in pa knjiga Dhammapada Budove besede, ker ne na nebu, ne sredi oceana, ne v gorski votlini človek ne bo našel kraja, kjer bi ubežal posledicam svojih slabih dejanj.
Katero glasbo poslušate, kaj vam napolni srce in dušo?
Poslušam na primer Imagine dragons, ker imajo tako dobra besedila, tudi o strpnosti, o sprejemanju različnosti, Coldplay, Dan D, tudi klasično glasbo – ker glasba tako lepo odplakne umazanijo vsakdanjega življenja.
Katera oddaja, kakšen film, katera nadaljevanka vas premami k televizorju?
K televizorju me redko kaj premami, še največkrat dokumentarni filmi, drame ali zgodovinski filmi, tako sem nazadnje v kinu gledala filma 1917 in Obtožujem.
Katero dobro gledališko predstavo ste si ogledali v zadnjem času in zakaj jo priporočate?
Nazadnje sem si ogledala predstavo Država po navdihu Platona in Badiouja ter drugih. Izvrstna predstava, ki se ukvarja z vprašanjem, komu je država namenjena in kaj se je zgodilo z idejo pravične države v sodobnih evropskih družbah.
Kako vam kultura spreminja, plemeniti življenje?
Knjige, glasba, filmi, predstave – kultura, vse to je po Victorju Hugoju pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu, je po Thomasu Mannu oblika brezčasnosti, ki je tukaj in zdaj.
