Zrasla je v trigeneracijski družini in v njej spletla zelo lepo vez s starimi starši. V medicini jo je in jo še vedno zanima individualen pristop k bolniku, zlasti pa iskanje vzrokov za bolezenske težave, predvsem v družinskih miselnih vzorcih, kar proučuje epigenetika, ki jo je razvil nobelovec dr. Lipton. Razvila je projekt nasilja in vojne v človeku. Ime Polonca ji je všeč in na njeni vizitki je rdeča pikapolonica. Polonca prinaša srečo mnogim. Verjame v pozitivno naravnanost v vseh okoliščinah. Nosi vibracijo »ne predaj se«! Zadnja leta, odkar se je upokojila, posluša svojo intuicijo. Pravi, da končno. Polonca je zdravnica, ki bo to ostala do poslednjega diha.
Opazila sem jo na naši prireditvi Slovenka leta. V dolgi črni obleki, ogrnjeno s črnim kvačkanim pletom. Vprašala sem jo, ali si ga je sama spletla, pa je pritrdila in mi ponudila vizitko. Potem je izginila v množici, v mojih mislih pa ne. Čez kak teden sva že sedeli v piceriji nasproti Zdravniške zbornice. Rada se druži in dobro jé. Tudi kečapu se ni odrekla, tabasku pa sploh ne.
Družinske zamere so vzrok za številne bolezni. Meni, da je veliko bolezni plod dolgoletnih družinskih zamer, negativnih miselnih vzorcev in posledica številnih raznolikih zlorab v družini ali kdaj pozneje v življenju, kot na primer na delovnem mestu, v družbi ali med prijatelji. To je ugotovila v desetletjih zdravniške prakse. Zamer, ki v kritičnih trenutkih sprožijo nasilje vseh vrst. »Govorimo o postravmatskem sindromu. Zato sem rešitve iskala prav tu. V preventivi nasilja v posamezniku, družini in družbi. In potreben je individualen pristop k bolniku.« Razvila je projekt preventive »vojnega stanja, nemira v posamezniku, državi in svetu«. Predstavljala ga je po vseh celinah, vedno na svoje stroške in med rednim letnim dopustom. Še vedno po svojih močeh prostovoljno pomaga kot zdravnica ljudem, ki jo poiščejo. In ni jih malo.
Od kod nasilje? Zakaj se porajajo vojne, nemir v posamezniku in vojne med narodi? To so vprašanja, ki si jih zastavlja dr. Polonca Steinmann. Ob različnih kritičnih situacijah (utrujenost, pregorelost, ločitev, smrt, selitev, bolezen, izguba zaposlitve, socialna nestabilnost) prihajajo na plan ne le bolečine posameznika, njegove družine, temveč lahko celo bolečine vsega naroda.
