Matija Blažič: "Zakaj bi vlagali, če bomo prodali?"
Tekst: Biba Jamnik Vidic
Foto: Mateja Jordovič Potočnik
Vaš hotel je zgled dobre prakse. Kaj menite o tem, da bi se hoteli, ki so v državni lasti, sprivatizirali?
Menim, da državno premoženje ni, ne bo in ne more biti vodeno dobro. Vsaj v Sloveniji ne, mogoče v kakšni drugi državi. To pa zato, ker se politika preveč vpleta. Pa ne bi bilo s tem nič narobe, če se ne bi vpletale stranke, ki so štiri leta ali pa še to ne na oblasti in si hočejo v tem kratkem času zagotoviti položaje. Podobno je, ko nekdo postane direktor podjetja za določen mandat. Podjetje ga zanima samo v času njegovega mandata. Čisto drugače je, če je nekdo lastnik. In to je razlog, da nisem privrženec državne lastnine. Drugo vprašanje pa je, kdo bo postal lastnik, tujec ali nekdo od naših. Tu se pojavi nov problem. V Sloveniji domačega kapitala oziroma ljudi, ki bi bili zainteresirani, ni dovolj. Zato menim, da bi morali zelo dobro premisliti, komu bomo hotele prodali, da ne bomo šli po enaki poti, kot so šle Adria ali banke. Najboljši lastniki bodo tisti, ki se na to spoznajo in se s tem že ukvarjajo. Tudi če so tujci.
Kaj pa ideja, da naj bi v hotele najprej investirali denar in izboljšali rezultate poslovanja, šele potem naj bi jih prodali?
Če mislijo prodati, bi bilo najbolje prodati takoj, ne da vlagajo denar. Običajno je kupec tisti, ki podjetje zoptimizira, potem ko ga je odkupil od države.
Vi ste pred dvema letoma, natančneje julija 2017, kupili hotel Ribno pri Bledu. V manj kot letu dni ste pridobili uradni certifikat zero waste in v hotelu postavili popolnoma nov koncept delovanja.
Smo alpski športni hotel sredi gozda, ki stoji v idilični vasici, v naravi, ob robu smrekovega gozda, kjer gosti lahko prisluhnejo žvrgolenju ptic. Bližina Bleda je za nas le še ena od dodanih vrednosti. Prihodnje leto se bodo naši gostje lahko kopali še v jezercu, ki leži pod hotelom. Uspeli smo namreč pridobiti vsa dovoljenja, da ga pozimi na naše stroške očistimo in poskrbimo, da bo postal primeren za kopanje. Kar pa se tiče certifikata, ima nekaj zaslug tudi direktor Infrastrukture Bled, ki me je pred približno tremi leti poklical in povabil na predstavitev, ki so jo pripravili Ekologi brez meja. Ideja mi je bila všeč, zato smo šli pogledat v Sorrento v Italijo, od koder ideja izvira, kako to poteka v praksi. 10. maja lani smo imeli ustrezne certifikate in uradno postali prvi tak hotel v Sloveniji. Na žalost smo še vedno edini. Ne vem, zakaj se nam še nihče ni pridružil, saj gre za dober projekt, ki je privlačen tudi z marketinškega vidika.
Ena od zahtev certifikata je, da je 93 odstotkov odpadkov ločenih. Vi ste hkrati uspeli mešane odpadke znižati s 70 odstotkov na osem.
Že pred tem projektom smo mešane odpadke zmanjšali na 30 odstotkov, predvsem zaradi pregovorne gorenjske varčnosti. Ko smo iz komunale dobili obvestilo, da bodo podražili odvoz mešanih odpadkov, smo takoj uvedli ločevanje.
Kako kaže drugim hotelom na Bledu?
Čeprav smo še vedno edini hotel brez odpadkov, verjamem, da se nam bodo počasi pridružili tudi drugi. Nam je ta odločitev prinesla same dobre stvari. Nobenih problemov nismo imeli z uvajanjem sprememb, tudi večjih dodatnih stroškov ni bilo.
Kako so spremembe sprejeli zaposleni?
Zelo dobro. Pozna se, da imamo Gorenjci varčnost v krvi. Sicer se je zaradi potrošništva v zadnjih desetih letih malce porazgubila, v genih pa nam je še vedno ostala. Ko sem začel filozofijo razlagati zaposlenim, jim je bilo takoj jasno, o čem govorim. V nasprotju z Italijani, ki jim je to predstavljalo večji izziv. Ko smo bili pri njih, so nam povedali, da so ljudje v povprečju potrebovali tri leta, da so spremenili razmišljanje.
Kako pa to sprejemajo gostje?
Evropski gostje s tem nimajo problemov. Za goste, ki prihajajo iz drugačnih kultur, pa je to včasih kar izziv. Čez zimo imamo pri nas precej gostov iz Koreje. Ko smo jim ponudili bifejske večerje, se je izkazalo, da puščajo polne krožnike hrane. Ker je bilo tega zelo veliko, smo jim nazadnje ponudili menije, ki jih agencije izberejo vnaprej. Zdaj imamo bistveno manj odpadkov. Goste na to, da naj ne mečejo hrane stran in naj si krožnike raje napolnijo večkrat, opozarjamo tudi z napisi v vseh svetovnih jezikih.
V sobah nimate košev za smeti. Kakšni so odzivi gostov?
Podobni mojim, ko sem bil v takem hotelu v Italiji. Ko v sobi nisem našel koša za smeti, sem šel na recepcijo vprašat, kam jih lahko odvržem. V našem hotelu se z gosti veliko pogovarjamo. Na recepciji dobijo vsa potrebna pojasnila, imamo cel kup prospektov, po hotelu pa visijo lične lesene table z razlagami. Koše za ločevanje odpadkov pa imamo na hodnikih pred sobami.
Tudi hrano kupujete drugače.
Dobavitelji nam surovine dobavljajo v velikih pakiranjih ali direktno napolnijo naše posode za shranjevanje. Nekateri od njih so imeli sprva težave zaradi naših zahtev, ko pa smo jim povedali, da bomo poiskali druge, so vsi našli rešitev.
Kaj še zajema filozofija »brez odpadkov«?
Pri nas ne morete kupiti ničesar, kar je shranjeno v plastenkah. Vodo gostje dobijo iz pipe. Sladkor, marmelade, med in drugo podobno hrano postrežemo v steklenih posodah. V sobah sta milo in šampon shranjena v dozirnih stekleničkah. Goste prosimo, da po tuširanju brisače posušijo in jih ponovno uporabijo ter da ugašajo luči. Sobarice poleti zjutraj okna zagrnejo s temnimi zavesami, tako skrajšamo čas delovanja klimatskih naprav. Gostom so všeč tudi naši meniji »brez odpadkov«. Zelo dober je denimo čips iz krompirjevih olupkov.
Vaša ljubezen je les, imate svojo mizarsko delavnico, v kateri nastajajo okrasni predmeti in oprema za hotel. Začeli ste obnavljati sobe, ki so nekaj posebnega, kot tudi fasada.
Les je moja velika ljubezen. Kadar delam z njim, se sprostim in si napolnim baterije. Na začetku sem veliko naredil sam, zdaj izrišem načrte in sem zraven pri prvem izdelku. Fasada hotela je moja ideja, delali pa je nismo sami. Ko sem razmišljal, kako naj bi bil videti hotel od zunaj, sem se veliko razgledoval naokrog, in tako sem enkrat zagledal fasado, ki mi je bila všeč. Razložili so mi, da je les obdelan s peskanjem. Vsak, ki se prvič pripelje pred naš hotel, je nad fasado navdušen. Tudi nad našo prvo prenovljeno sobo, prenovili smo jo aprila letos, so gostje navdušeni. Čez zimo jih bomo na enak način prenovili še 20, potem pa počasi naprej.
V načrtu imate tudi svoj zelenjavni vrt.
Ker smo že itak usmerjeni v ohranjanje narave, se nam je zdelo prav, da gostom ponudimo še lastno zelenjavo, jagodičevje in sadje. Sadna drevesa in grmovnice bomo začeli saditi te dni, preorali bomo tudi njivo, da bomo spomladi lahko že posadili prvo zelenjavo. Čeprav si naši gostje ne kuhajo sami, jih bomo povabili na naš vrt, da si bodo lahko privoščili kakšen korenček ali sadež. Ena od idej zero waste je namreč tudi nulti kilometer. To pomeni, da hrano kupujemo v lokalnem okolju. V hotelu tega še ne izpolnjujemo, našim gostom, ki bivajo v glamping hišicah, pa hrano, vsa je iz lokalnega okolja, dostavljamo v pletenih košarah.
Kakšno je vaše mnenje o strategiji blejskega turizma?
Danes bi moral biti Bled videti tako kot pred stotimi leti. Bled je pred 30 leti zašel s poti, mi zdaj plačujemo napake in iščemo pot nazaj. Včasih gre res počasneje, kot bi lahko, vendar vse potrebuje svoj čas. Da bomo lahko to dosegli, je pomembno, kdo je lastnik hotela in da ima izdelano strategijo. Če pa je zraven še domačin, ki živi s krajem, pa še toliko bolje.
Kaj pa slovenski turizem, verjamete vanj?
Turizem bo v svetovnem merilu rasel, tudi pri nas. Ali se bomo znašli v povprečju ali v zgornji polovici, pa je odvisno od tega, kako bomo delali. Za svoj hotel sem velik optimist. Imamo koncept, želje in podporo občine. Seveda je pomembna tudi strategija turizma v državi, od vsakega lastnika pa je odvisno, kako bo zadevo speljal.
OKVIR
Zero waste je zaveza, ki vodi družbo v spremembo življenjskega sloga in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. Glavni cilj hotelov in restavracij zero waste je zniževanje količine odpadkov in preprečevanje škodljivih izpustov v zemljo, vodo in zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta.
***"Če mislijo prodati, bi bilo najbolje prodati takoj, ne da vlagajo denar."***
