Koža srbi, pojavijo se ranice ... Za vensko popuščanje gre, ko bolezen ven že napreduje, je pojasnila dr. Planinšek Ručigaj. Bolniki imajo težke, utrujene, nemirne noge, nočne krče in občutek napetosti v nogah. Bolečina ni omejena na eno mesto. Z napredovanjem bolezni, ko vene popustijo (se raztegnejo tako, da zaklopke v njih ne delujejo več kot enosmerni ventil, ki kri iz nog usmerja samo navzgor proti srcu, temveč kri teče v obe smeri oziroma počasneje odteka), začno noge otekati. Otekanje čez dan, predvsem okrog gležnjev, je prvi znak popuščanja ven. Zaradi zastajanja krvi in z njo vnetnih celic se na nogah pojavi vnetje na koži. Na začetku je videti le prehodno rdečino, ki močno srbi, tako da si ponoči v spanju mnogokrat to tanko, občutljivo kožo bolniki ranijo z drgnjenjem s peto druge noge. Pojavijo se ranice. Če se bolnik takrat ne začne zdraviti, se rane poglabljajo, povečujejo in nastanejo tako imenovane venske golenje razjede. Je to mogoče primerjati s težavami, ki jih imajo sladkorni bolniki? »Bolniki s sladkorno boleznijo imajo lahko kožo neobčutljivo za dotik (nevropatske spremembe) ali pa imajo zaradi slabše prekrvitve v drobnih arterijah bolečine, predvsem ponoči. Mnogokrat pa imajo bolniki obe bolezni skupaj, kar je še posebej težko zdraviti,« je odgovorila dr. Planinšek Ručigaj.

Noge gor, hoja vsake pol ure! Pri venski bolezni je glavno zdravljenje kompresija, to je stiskanje nog in s tem ven s povoji ali z nogavicami, s čimer preprečimo povratni tok krvi. Pri sladkornih bolnikih je včasih prekrvitev tako zmanjšana, da kompresija ni možna, koža pa je tudi zelo občutljiva. Če pri bolnikih sladkorna bolezen še ni zelo napredovala, se zdravniki odločajo za mehkejše materiale za kompresijo (na primer bombažne nogavice). Pri tistih sladkornih bolnikih z boleznijo ven, ki imajo prekrvitev tako zmanjšano, da kompresija ni možna, pa je primerneje (kar sicer svetujejo vsem bolnikom z boleznimi ven) dviganje nog na sosednji stol pri dolgotrajnejšem sedenju. Daljše sedenje pa je treba tudi prekinjati z vstajanjem vsaj na pol ure. Prehodite nekaj korakov, da mišice goleni in stopal (mišična črpalka) potisnejo, iztisnejo kri iz ven. Če vstajanje ni mogoče, strokovnjaki svetujejo, da izvajate tako imenovane stopalne vaje, kar pomeni premikanje stopal navzgor in navzdol, kroženje s stopalom v gležnju ter krčenje prstov. Tudi te vaje iztisnejo s pomočjo mišic kri iz ven navzgor proti srcu. Venska stena sama po sebi se sicer ne more krčiti in s tem potiskati krvi proti srcu, ker je mnogo tanjša kot arterijska in iz nekoliko drugačnih vlaken, zato so le mišice tiste, ki potiskajo kri proti srcu. Ljudem, ki pri delu dolgo stojijo na mestu, svetujejo enako: razhoditi se vsake pol ure. Za tekočim trakom, kjer to ni mogoče, pa naj se vsaj zibljejo na prstih in petah ter dvignejo eno nogo ter z njo krožijo v stopalu. Tudi tako aktivirajo mišično črpalko. Poleti bolnikom svetujejo tuširanje nog s hladno vodo od prstov navzgor. Dovolj je že tuširanje goleni do kolena. Nikakor pa za bolnike z vensko boleznijo ni primerno tuširanje izmenično s hladno in toplo vodo (knajpanje), ker se pod toplo vodo vene še dodatno razširijo; zaradi oslabele, raztegnjene venske stene se potem pod hladno vodo ne uspejo skrčiti dovolj.