V prazničnem času odprejo vrata prav posebne pravljične dežele, ki našim otrokom omogočijo pobeg v domišljijski svet, v katerega se prav radi (a vse premalokrat) potopimo tudi starši.
Božičkova dežela v Bohinju
Daleč stran od ponorelega sveta, v bližini Bohinjskega jezera, skrita med drevesi leži Božičkova dežela. V njej v idilični leseni koči živi Božiček s pravljičnimi junaki, ki vsak dan razveseljuje malčke. Deželo si je pred leti zamislila Elizabeta Topolnik, mamica štirih otrok, ki je sedem let delala v vrtcu in torej dobro pozna skrite otroške želje. Lesena koča sredi gozda, ki jo je njena agencija sicer najela za druge dejavnosti, je pozimi idealna kulisa Božičkove dežele. Kočo znotraj in zunaj praznično okrasijo, vasico pa razsvetlijo lučke in ogreje toplota ognja, ki naredijo vzdušje še čarobnejše. »Ker nimamo elektrike in vode, je vse še toliko bolj preprosto, domače, pristno,« pravi Topolnikova. V programu, ki traja uro in pol, Božiček otroke najprej povabi k sebi v kočo. Posede jih k ognju, jim pripoveduje zgodbice ter jih pogosti s piškoti in čajem. Nato se skupaj odpravijo ven, kjer otroci lahko preizkušajo svoje spretnosti na različnih poteh, v pajkovi mreži, se spustijo po tobogančku v polhov rovček, se spuščajo s snežnimi tubami, medtem ko se starši lahko krepčajo s piškoti, čajem in kuhanim vinom. Vrhunec doživetja je seveda na koncu, ko Božiček razdeli darila (ki so jih pred tem prinesli starši), ki čakajo otroke skrita pod odejico na njegovih saneh. Program je zelo priljubljen in zaseden, zato se je treba predhodno prijaviti na spletni strani organizatorja (Topagencija).
Smrčja vasica v Gorajtah
Pravljična dežela Gorajte je v gozdičku (v Gorajtah) pri Škofji Loki letos zaživela že osmič. Vsako leto zablesti v povsem novi preobleki, saj se vanjo naselijo novi živi pravljični liki. Projekt je humanitarne narave, ideja zanj pa je zrasla v glavah Danice Kordež in njenega partnerja Boštjana Sečnika (Danica poskrbi za vsebinski del, Boštjan pa je mojster izdelave pravljičnih hišic), ki deželo vsako leto oblikujeta s številnimi srčnimi ljudmi. Poleg ličnih domovanj že znanih pravljičnih junakov iz prejšnjih let so letos v Gorajtah zrasle tudi čisto prave gobe velikanke, v katerih prebivajo Smrkci, ki so se v Gorajtah letos povsem udomačili. Menda se odlično počutijo, le Gargamel jim še vedno občasno kakšno zagode. Njegova votlina je čisto blizu hrasta Modreca, kjer je pravzaprav zbirno mesto za polurno popotovanje po deželi pravljic. »Smrkcem bomo pomagali ukaniti nadležnega Gargamela in rešiti še marsikatero zagato,« obljubljajo ustvarjalci dežele, v kateri bo mogoče srečati tudi Gargamelovega mačka Azraela, pa ata Smrka, Smrketo, Vicka, Zmrdo in druge prebivalce Smrčje vasice. Po polurni predstavi se pravljičnim likom in otrokom pridruži dedek Mraz, ki obdari otroke (darila starši diskretno prinesejo s seboj, lahko pa jih po simbolični ceni kupite tudi v Gorajtah) ter vse skupaj pogosti s čajem in piškoti. Predstave v vasici, ki začne nastajati že konec poletja, so brezplačne in potekajo v vsakem vremenu.
Srednjeveška ledena dežela v Ljubljanskem BTC
Srednjeveške ledene skulpture Ledene dežele v ljubljanskem BTC (zraven Atlantisa) so nastale kar iz 60 ton ledenih blokov, pod spretnimi rokami idejnega vodje Mira Rismonda ter drugih slovenskih in tujih umetnikov. Miro, sicer poklicni kuhar, je dolgo ljubiteljsko ustvarjal ledene skulpture, te so po navadi občudovali na porokah in raznih drugih zaprtih dogodkih. Da bi to umetnost (70 odstotkov mojstrov ledenih skulptur prihaja iz kuharskih vrst) predstavili tudi vsem drugim, predvsem pa otrokom, je pred nekaj leti v BTC nastala Ledena dežela. Mesec dni je dvanajst umetnikov klesalo ledene podobe iz ledenih blokov, ki so jih s posebnimi stroji začeli izdelovati že maja (nato pa shranili v skladiščih s primerno temperaturo). Ustvarjalci se vsako leto odločijo za drugačno temo, vsak pa ima pri izbiri svobodne roke. Letos je mogoče videti Mašo in medveda Miška iz znane ruske pravljice, pa zmaja iz Postojnske jame, ledeno kočijo, v katero je mogoče tudi sesti, ledeni labirint, viteze, osemmetrski tobogan, tokrat imajo prvič tudi ledeno pošto, pa nekaj sneženih skulptur iz kranjskogorskega snega, odrasli pa se lahko okrepčajo v ledenem baru vse tja do marca, ko se bodo vrata Ledene dežele zaprla.
Božična zgodba, ujeta v ledeno kraljestvo v Mojstrani
Obsežno ledeno kraljestvo, v katero je vsako leto ujeta drugačna božična zgodba, se skriva tudi v Mojstrani, na prostranem travniku pred vstopom v sotesko Mlačca. Po grajskem hodniku se obiskovalci sprehodijo do ogromnega ledenega prestola, naprej do parka ledenih vrtnic, lepotilnega salona »ivje«, vodnjaka želja, mimo rudnika ledenih kristalov in še naprej do galerije polarnih vetrov. Deželo krasijo najrazličnejše skulpture, svečke, oboki, lampijoni, smrekice, vodometi, jezerca, okraski – vsak meter ledenega prihoda v sotesko je popolnoma dodelan. Poseben čar dodajajo ledu bakle in laterne. Mojster ledu Pavel Skumavec vsako leto doda nekaj novega, za očarljivo navidezno igro narave pa se skriva nešteto nočnih delovnih ur. Ampak opisani sprehod je lahko tudi del spektakularnega doživetja, katerega vrhunec so seveda predstave v ledeni soteski Mlačca od 25. decembra pa vse do 1. januarja. Osrednjo svetopisemsko božično zgodbo, ki so jo letos poimenovali kar Spektakel v ledu, vsako leto nadgradijo. Letošnja okvirnazgodba je zgodovinsko obarvana – prinaša namreč izročilo evropske marijanske pobožnosti, na led pa jo bo postavilo kar 22 igralcev.
