V Sloveniji imamo 16 županj. Ni veliko, a nekaj je. Ne vodijo največjih občin, zato pa to počno uspešno, po žensko. Moški jim radi mečejo polena pod noge, a so se navadile. Doživele so že marsikaj grenkega, vendar se ne dajo. Nekatere se borijo s prvim mandatom in si želijo še drugega, nekatere zmagujejo že več mandatov. Nekatere so poklicne županje, druge zmorejo zraven še službo in seveda družino. Vse pa so očitno prave borke.
Superžupanja v Majšperku. Darinka Fakin županuje Občini Majšperk že 15 let. Ima torej četrti mandat, funkcijo opravlja nepoklicno, obenem je redna profesorica na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. »V tem mandatu smo energetsko obnovili in predali v upravljanje vse javne objekte v občini, obnovili smo dom krajanov v Stopercah, začenjamo izgradnjo čistilne naprave in sistema v kraju Sestrže. V obdobju mojega županovanja smo zgradili novo osnovno šolo v Majšperku, sodoben kulturno-poslovni center in športni park. Veliko smo vlagali tudi v izgradnjo celotne cestne in vodovodne infrastrukture.« Ni se še odločila, ali bi to delo opravljala tudi v prihodnje, ima pa do konca mandata še kar nekaj načrtov, od izgradnje kanalizacije in obnove cest do izgradnje gasilskega doma in turistične ponudbe Haloz. Se družina kaj pritožuje nad njenim delom? Na srečo ne, pravi, celo pomagajo ji, kajti le skupaj lahko kaj naredijo, in to je tudi misel, ki jo vodi: »S strpnim in skupnim delom lahko veliko naredimo za naše kraje, naše ljudi, torej našo občino, veliko tudi prostovoljno.«
Na začetku veliko poniževanja in šikaniranja. Bernardka Krnc je županja Občine Šmarješke toplice že 11 let, vse od njene ustanovitve. Njeni glavni dosežki so gradnja infrastrukture in rekonstrukcija ceste Šmarjeta–Šmarješke Toplice, hiša žive dediščine v Beli Cerkvi ter nov vrtec Sonček v Šmarjeti, pa projekt Rastoča knjiga in Abeceda vrednot. Ima tudi bolečo točko, projekt Turistično-storitvene gospodarske cone Dolenje Kronovo, ki se »zaradi izsiljevanja lastnikov zemljišč glede cene zemljišč ne premakne z mrtve točke«. Je na tem položaju izkusila kaj takšnega, česar si prej ni mogla predstavljati? »Sem, veliko poniževanja in šikaniranja nekaterih občanov, predvsem v prvem mandatu,« se spominja. »Poleg tega se moramo ženske na enakih delovnih mestih vedno veliko bolj dokazovati kot moški.« Se njena družina kaj pritožuje? »Zelo je naporno in moja družina me zelo pogreša. Veliko gospodinjskih opravil moram opraviti v zgodnjih jutranjih urah, ko običajni ljudje še spijo. Hči me je že večkrat vprašala, zakaj še doma berem mejle in odgovarjam nanje, če sem bila že ves dan v službi.« A ker jo vodi Hugojeva misel, da živijo samo tisti, ki se borijo, je odgovor jasen.
Kdo je zavetnica župnije? »Pri nas pri verouku v župniji Šmarjeta, katere zavetnica je sveta Marjeta, učenci pišejo tudi teste, tako kot v šoli. Na vprašanje, kdo je zavetnica naše župnije, je Janezek napisal, da županja. Če tako mislijo otroci, mora že biti res.« (smeh)
Prav je, da je v politiki vedno več žensk. Alenka Štrucl Dovgan županuje Občini Divača prvi mandat (tri leta), pohvali pa se lahko z energetsko sanacijo podružnične šole Vreme in zdravstvenega doma Divača, z urejanjem občinskih cest tudi po vaseh in ureditvijo infrastrukture skozi Senožeče ter z nakupom kulturne dediščine, mitnice Senožeče. »Predvsem sem ponosna na to, da sem uspela spremeniti miselnost ljudi, da smo vsi enaki in vsi živimo v isti občini, ne glede na to, ali prihajamo z Vrem, Brkinov, iz Senožeč ali Divače. Skrbimo tako za mlade kot za starejše, načrtujemo izgradnjo medgeneracijskega centra. Radi pa bi zgradili še vodovod v Brkinih, ko bo razpis.« Kako v politiki deluje kot ženska? »Na svoji poklicni poti sem se morala vedno dokazovati, a to zame ni problem. Je pa prav, da je tudi v politiki vedno več žensk in se dopolnjujemo z moškimi kolegi.«
Celoten članek si lahko preberete v 51.številki revije Zarja. (19.12.2017)
