Generalni direktor policije Janko Goršek je eden redkih policistov, o katerem nisem nikoli slišala ničesar slabega. Zgodbe, ki krožijo o njem, mejijo na legendo. Medtem ko so bili policisti na večini drugih uprav nezadovoljni in vsevprek sprti med seboj, so se na PU Celje, ki jo je v minulih letih vodil on, odlično razumeli. Ko je komandir ene od policijskih uprav okaral policista, ker je zgolj z opozorilom spustil voznika, ki je napravil manjši prekršek, je Goršek istega policista pohvalil. Očeta majhnega otroka, ki se je moral nekaj let voziti na delo na 200 kilometrov oddaljeno policijsko postajo, so, potem ko je postal prvi mož policije Goršek, premestili na matično postajo v nekaj dneh.
V policiji, kakršno vidi novi generalni direktor, ni prostora za vojaški režim. Prav tako ni prostora za politiko. Je pa prostor za tehtne in strokovne argumente. Če ti ne bodo prevladali, bo odšel. Kot se je po bikovsko trmasti volji ministrice Katarine Kresal zavihtel na položaj generalnega direktorja, bi ga z lahkoto tudi zapustil. Po dobrega pol leta pravi, da ga ta položaj ni niti malo spremenil. Kadar gre iz pisarne, z obraza ne sname maske. Kot si je tudi ne nadene, kadar zjutraj začne delo.
- Kako se počutite po šestih mesecih v Ljubljani?
Nobenih omembe vrednih presenečenj ni. Odkar sem se odločil za to funkcijo, čas mineva zelo hitro. Ko rešiš pet problemov, jih dobiš naslednji dan deset. Čeprav se to čudno sliši, nimam slabih izkušenj. Upam, da bo tako ostalo do konca mandata. Zavedam se, da je veliko lažje, ker sem že na začetku vedel, v kaj se spuščam. Zato sem lahko že v trenutku, ko sem prišel, začel polno delovati. Vse poteka po pričakovanjih.
- Ampak vsak dan deset novih problemov na tistih pet, ki ostanejo od prejšnjega dne – to ni prav malo!
To je nekaj stalnega! Zame je značilno, da si probleme pišem na lističe, hkrati pa si rad zabeležim, kaj je bilo narejeno in kaj ne. Na koncu delovnega dneva se namesto enega ali dveh lističev vedno najdejo trije ali štirje. To se nadaljuje v neskončnost.
- Katere tri stvari si najbolj želite izpeljati do konca mandata?
Ustanovitev nacionalnega preiskovalnega urada, vzpostavitev nove organizacijske strukture policije ter sprememba zakonodaje, ki bo omogočala boljše delovanje policije. To so kar obsežne želje. Nekatere me bodo zaposlovale ves mandat, druge pa bomo uresničili do leta 2011. Kakšni bodo učinki vsega tega, bo verjetno znano šele v sklepni fazi mandata ali pa celo, ko me ne bo več na tem položaju.
- Še vedno vztrajate, da bi odstopili takoj, ko bi začutili kakršnekoli politične pritiske?
Če bi se pojavili taki pritiski in bi ostali kljub temu, da bi poskušal argumentirati, da imam s stališča stroke prav, bi se mi zdelo nespodobno vztrajati. Če podam argumente, pričakujem, da politika te odločitve spoštuje. Vendar v zadnjega pol leta nisem doživel poskusov kakršnihkoli ministrskih pritiskov ali prepričevanja, kaj mora policija narediti. Ne glede na različne odzive javnosti ob posameznih zadevah. Včasih sem se, ko sem bral odzive politike na kakšne odločitve, samo sladko nasmejal.
- Čemu ste se smejali nazadnje?
Težko govorim o konkretnih zadevah.
Več v Jani št. 34, 25.8.2009
