Vi kar tečnarite. »Sprašujem se, ali mladi gledalci res potrebujejo oddajo, ki kaže, kako najstniki vase zlivajo martinije, lahkotno klepetajo o jemanju viagre kar tako za hec …,« je tečnaril neki kritik, ko je debitirala nadaljevanka Opravljivka. Pokazalo se je, da jo. Mladi gledalci so jo očitno čisto zares potrebovali: Opravljivka na ameriški televiziji opravlja že tretjo sezono. In slavna imena se kar prerivajo za nastop – v letošnji sezoni v stranskih vlogah gostujeta Miley Cyrus in manekenka Tyra Banks.
Če niste najstnik – pardon, mladi odrasli –, Opravljivke najbrž sploh ne gledate. In tudi ne veste, da je nastala po seriji priljubljenih romanov. Še manj se vam sanja, zakaj mladi take stvari tako pogoltno berejo. »Čutiš, da te ti avtorji zares razumejo,« je prijazno pojasnila neka londonska štirinajstletnica – na drugi strani oceana niso nadaljevanka in knjige nič manj priljubljene - »Knjige te poučijo o življenju, ker se njihovi junaki spopadajo s problemi, s kakršnimi imamo najstniki vsak dan opravka.«
In če hočete še odraslo mnenje: mladi čredno berejo iste knjige (poleg Opravljivke na primer še vampirsko ljubezensko serijo Somrak), ker je to znak pripadnosti plemenu, pravijo strokovnjaki. So na tisti točki življenja, ko se odločajo, kateremu plemenu želijo pripadati. In v knjigah najdejo napotke in namige, da se laže odločijo, kakšen človek hočejo postati.
Moja tržna niša. Opravljivka se je rodila iz izkušenj (in ljubezni do opravljanja) zdaj devetintridesetletne Cecily von Ziegesar (pravo ime), ki se je sicer rodila in odraščala v Connecticutu, a je vstajala ob šestih zjutraj in se vozila v ekskluzivno dekliško šolo na Manhattnu. »Sicer nisem hodila na plese ali dobrodelne prireditve, imela pa sem sošolke, ki so, in hodila sem na šolo, ki je bila zelo podobna tistim v knjigah.« Potem je študirala kreativno pisanje, pustila študij in pristala v knjižni založbi. »Delala sem kot urednica pri romanih za mlade odrasle in vse knjige so se dogajale v predmestjih in niso imele nobene zveze z mojimi najstniškimi leti. Zato sem predlagala serijo, ki bi se dogajala na Manhattnu, in tako se je začelo.«
Začelo se je torej leta 2002 s knjigo Gossip Girl, za katero založba očitno ni upala, da bo prav gromozansko uspešna, saj jo je izdala samo v broširani izdaji. Govorila je bogatih najstnikih, ki pijejo, seksajo in spletkarijo, dogajanje pa na svojem blogu komentira Opravljivka. Junaki imajo veliko denarja, a prav take probleme kot najstniki kjer koli drugje. Tudi avtorica ni prav veliko pričakovala (je zatrdila pozneje) in je bila osupla, ko so »mladi odrasli« njen roman željno pograbili.
Kritiki? Nekateri so seveda malo razgrajali in se zgražali nad tem, kar mularija v romanu počne, ampak drugi so rekli, hvala bogu, da sploh kaj berejo, saj jim dobro literaturo lahko podtaknemo pozneje. Bodo vsaj videli razliko. Cecily ob moraliziranju samo skomigne: »Presenečena sem, da se ljudje zgražajo nad tem, da junaki obiskujejo bare ali seksajo ali se zadevajo … so pozabili, kako je bilo, ko so bili sami še najstniki?«
In piše naprej.
Tovarna romanov. Doslej je izšlo enajst romanov iz serije Gossip Girl (nekaj, a še ne vseh, jih že najdete tudi v slovenščini). Enajsti (iz leta 2007) naj bi bil zadnji, a se zdi, da se zbirka kar ne more nehati: le nekaj mesecev pozneje je izšel še roman, ki zapisuje dogajanje leto dni pred začetkom prvega romana.
Opravljivka ima tudi dve hčerinski seriji, devet knjig The It Girl (od leta 2005; Jenny Humphrey, ena od junakinj Opravljivke, je dobila svojo nadaljevanko) in tri knjige Gossip Girl: The Carlyles (pripoveduje o trojčicah, ki obiskujejo isto zasebno šolo; junaki Opravljivke so medtem že začeli študirati). Ne, ni še konec: novembra izideta še eno nadaljevanje Opravljivke I Will Always Love You (junaki pridejo z univerze domov na počitnice) in komplet vseh dosedanjih knjig iz serije. In preden vprašate: ja, vsi romani imajo naslove sentimentalnih popevčic (na primer Youre the One That I Want, Nobody Does It Better, It Had To Be You, Dont You Forget About Me …).
Kako lahko poročena mama dveh otrok (in gospodarica ene mačke) v samo nekaj letih toliko napiše, tudi če ni ravno vrhunska literatura? Ne more: več romanov Opravljivke so napisali anonimni pisci, The Carlyles pa v resnici piše Annabelle Vestry, vendar romani izhajajo pod imenom Cecily von Ziegesar.
Ena od mam reče svoji najstnici: »Nikoli ne boš lepša, vitkejša ali srečnejša kot zdaj, zato to pošteno izkoristi.« Nekaj podobnega velja tudi za modne romane, ki jih bo že naslednja generacija najstnikov najverjetneje ignorirala.
Grška tragedija? Grška tragedija! Nadaljevanka Opravljivka je debitirala leta 2007. Iz knjig je sicer vzela junake, ne ravna pa se po pripovedi v romanih, temveč pripoveduje drugačne zgodbe. Ocenjevalci so bili s spremembo zadovoljni. Da je priredba toplejša in prisrčnejša kot hladen hedonizem, ki veje iz knjig, so menili, čeprav niso bili vsi tako navdušeni kot tisti, ki je pesnil: »Serija je slastna vsakotedenska mešanica grške tragedije, polna škandaloznega seksa, prevar, popivanja, mamil, homoseksualnosti, poneverb, zloveščega spletkarjenja in državnih udarov v družbeni hierarhiji, vse to pa zapisuje blog anonimne Opravljivke.«
Grška tragedija? Dajte no.
Je pa res, da je nadaljevanko dobil v roke mladi producent Josh Schwartz, ki je zaslovel s (prav tako najstniško) serijo Orange County. »Nočem kritizirati knjig, vendar so spremembe potrebne, če hočeš, da ti uspe v drugem mediju,« je rekel. In uspelo mu je nedvomno – število gledalcev sicer precej niha, vendar se skorajšnjega zatona serije še ni bati. Nadaljevanka je vrgla na površje tudi veliko novih igralskih obrazov, ki se s svojimi ljubeznimi in nočnimi pustolovščinami neutrudno pojavljajo v družabnih kronikah in tabloidih. In ker se Opravljivka tako kot Orange County dogaja med prijaznimi bogataši, so Schwartza seveda vprašali, ali bi rad povedal, da so bogataši v resnici čisto prijetni ljudje. »Ne bi rekel, da hočem ravno to,« se je smejal, »ampak cilj je vedno vzeti te nedosegljive svetove, v katerih sam nisem nikoli živel, in jih narediti dostopne širšemu občinstvu. Da pa bi bili ljudje pripravljeni biti v teh svetovih, moraš imeti junake, s katerimi so pripravljeni preživljati čas. Če so vsi zgolj bogate prasice ali tepci, kdo bo pa to gledal? Zato skušamo najti človečnost, ne samo napake.«