No, preostalo – to, da se je dvignilo italijansko zunanje ministrstvo, da si je film v sežanskem Kosovelovem domu na več razprodanih projekcijah ogledalo 1700 gledalcev (»Več kot film Titanic!«) in da si je za svojo duhovito zgodbo o partizanstvu, v katerem igrata odlična Gojmir Lešnjak Gojc in Silva Čušin, prislužil čisto desetico – je le dodaten aplavz odlični ustvarjalnosti!
- Pri dvaindvajsetih in po čisti desetici za film Trst je naš! imate diplomo že skorajda v žepu, prepoznavnost pa tudi!
Ne še! Imam še en izpit, pa napisati bo še kaj treba, tako da se ne morem hvaliti. Je pa res, da je s filmom Trst je naš! en del že opravljen. Na faksu so nad filmom navdušeni, ker smo se izkazali tudi kot fakulteta. Medijski buren odziv se je pa zgodil s pomočjo Italije. To je eden izmed štirih kratkih filmov, ki smo ga delali v sklopu letošnje produkcije, toda produkcijsko sem ga zastavil skorajda na nož: bil je tvegan in nisem vedel, ali nam ga bo sploh uspelo narediti. Napisal sem scenarij, režiral, spoznal sem se s KUD Triglav, ki uprizarja bitke, saj sem potreboval takšne ljudi – igrali so tako rekoč sami sebe.
- Film (delovni naslov je bil Bitka, ki je ni bilo) duhovito pripoveduje, kako se srednja generacija ne more sprijazniti s tem, da je čas za konec.
Gre za zgodbo skupine ljudi, ki ima fiktivno idejo: želijo uprizoriti bitko za Trst in se znebiti starih zamer in dolgov. Gre za klasično družinsko zgodbo z očetom (igra ga Gojmir Lešnjak Gojc, op. a.), čigar hobi je, da gre s kolegi malo streljat (smeh). To seveda ni všeč ženi (igra jo Silva Čušin, op. a.), saj moža ni doma, da bi delal na kmetiji. In tudi hčerki, igra jo Anja Drnovšek, ni všeč, da se oče igra s stvarmi, ki so popolnoma mimo. Konec filma v odnosu med hčerko in očetom prinese obrat: očeta začnejo vsi dajati v nič, pride policija, nihče ga več ne razume in hči se odloči, da bo očetu pomagala.
Vev v Jani, št. 46, 17.11. 2009
