Fidel in jaz: Seznam njenih dosežkov je dolg: uspela je kot igralka, plesalka, pevka, koreografinja, kantavtorica, televizijska in glasbena producentka,  fotomodel in poslovna ženska, ki služi z oblačili in parfumi in ima restavracijo. Oh, in košček nogometnega moštva. Ni slabo za srednjo od treh hčera portoričanske družine, ki je odraščala v newyorškem Bronxu. Revija Forbes trdi, da je najbogatejša oseba latinskoameriškega porekla v Hollywoodu, nekje drugje so jo uvrstili med sto najpomembnejših ljudi špansko govorečegha sveta. Skupaj s Fidelom Castrom in Hugom Chavezom. Pa seveda Rickyjem Martinom. Kdo bi se ob tem menil za ljudi, ki ji očitajo, da za latino strašansko slabo tolče španščino. Bila je prva latina, ki je za vlogo v filmu dobila milijon dolarjev (za biografsko dramo Selena, 1997, v kateri je prvič igrala glavno vlogo) in je z okrog petnajst milijoni za film (manj, če gre za projekt, ki ji je pri srcu) še vedno najbolje plačana igralka latinskoameriškega porekla na svetu. Leta 2007 so njeno premoženje cenili na 110 milijonov dolarjev.
Se tako uspešen človek kdaj počuti negotovega? Ja, je rekla, »kadar sem nepripravljena, to ni pa skoraj nikoli.«

Jok je za reve: Petja in plesa se je začela učiti pri petih letih, pri osemnajstih je odšla od doma, ker starši niso hoteli, da bi se ukvarala z zabavništvom. Ona pa je hotela prav to. Delala je v odvetniški pisarni in se zvečer učila plesa. Ni bilo lahko in ko je nekoč v solzah poklicala domov, je pri svoji mami slabo naletela: »Mislila sem, da bo sočustvovala, ona pa je rekla, da mi takoj nehaš jokati! Hotela si biti v tem poslu, zdaj moraš pač dobiti trdo kožo. In sem jo.«
Trdo kožo je še kako potrebovala. Kariera je bila zelo uspešna, v zasebnem življenju pa je imela seveda – in kdo jih nima – vzpone in padce.  Samo da so njene skrbno beležili tabloidi. In oma dolgo ni znala narediti reda. »Bilo je majčkeno noro. Za dekle, kot sem bila jaz, je bilo neverjetno nositi tiste prekrasne obleke in biti v središču pozornosti. Počutila sem se kot princeska. A kmalu sem spoznala, da je taka slava lahko prav srhljiva. Večji kot je cirkus okrog tebe, bolj izgubljaš tisto, kar te je sploh pripeljalo tako daleč. Meni je šlo za to, da sem dobra in da trdo delam, snemamfilme, delam glasbo – a vse to se je začelo v tisti norosti izgubljati!«
Njen prvi fant David Cruz se je z njo preselil v Los Angeles, da ji je olajšal življenje v mestu, ki ga je sprva sovražila. Skupaj sta bila deset let, a sta se razšla, še preden je postala slavna. Še v edno sta prijatelja. »Verjetno me pozna bolje kot kdorkoli,« je nekoč rekla.
Ko je nekoč snemala v Miamiju, je spoznala natakarja kubanskega rodu Ojania Noo. Leta 1997 sta se poročila in naslednje leto, po enajstih mesecih, ločila. A ostala prijatelja. No ja, nekaj časa.

Moja roka je dolga: Leta 2002 je v Miamiju odprla restavracijo. Vodil jo je Ojani – a samo nekaj mesecev. Potem ga je odpustila. Prijateljstvo se je skrhalo in se dokončno sesulo leta 2006. Povedal ji je, da pripravlja knjigo o njunem zakonu in menda od nje zahteval pet milijonov, da jo umakne. Ni mu dala denarja, tožila ga je. In zmagala. Sodišče je odločilo, da ji mora Noa plačati pol milijona dolarjev. Povrhu so mu za vedno prepovedali reči kaj grdega o bivši ženi in mu zapovedali, naj ji preda kopijo vsega materiala za knjigo. Ali vemo, kaj je hotel napisati v knjig? Jasno: med drugim to, da ga je v njunem kratkem zakonu večkrat prevarala.
Noa se ni zlahka predal. Pozneje je poskušal prodati videoposnetke  in fotografije z njunih medenih tednov. Na njih ni seksa, je rekel, vseeno pa so precej žgečkljivi. Ne, ne boš, je reklo sodišče. Potem se je prijavil  na resničnostno oddajo, pa ga niso vzeli, menda zato, ker so se bali Jenniferinih odvetnikov. Užaljene superzvezde imajo zelo dolgo roko.
Ne, še vedno se ni dal: če me ne spustite v oddajo, bom pa svojo naredil, je rekel in se začel dogovarjati za lastno resničnostno oddajo z naslovom Dolžan sem J.Lo.  Zaradi odškodnine, ki jo mora plačati bivši ženi je na robu bankrota, je trdil. Kamere naj bi ga spremljale, ko si skuša poiskati kakšno slabo plačano službo, da bi, dolar po dolar, izplačal Jennifer. Tudi to je spodletelo.
Jennifer samo skomigne, kadar jo v intervjujih povprašajo po prvem možu. Saj je dokazal, kakšen je, pravi.

Belo in roza: Naslednji moški v njenem življenju je bil glasbeni producent Sean Puffy Combs, producent in avtor nekaterih njenih pesmi, ki se je v javnosti rad kazal z velikim spremstvom prisklednikov in goril nevarnega videza. Skupaj sta bila dve leti in pol, a vse skupaj se je začelo počasi sesuvati že leto dni prej, nekega dramatičnega večera v poznem decembru 1999, ko je po divji dirki skozi New York policija ustavila limuzino, ki je prevozila lepo število rdečih luči. V njej sta bila Puffy in Jennifer. In nabita pištola. Oba so odvlekli na policijsko postajo in izkazalo se je, da sta bila pred tem v nočnem klubu, v katerem je prišlo do streljanja in so bili trije ljudje ranjeni. Nekdo je užalil Puffyja, ena njegovih goril je potegnila pištolo in potem so letele krogle.
Jennifer so zasliševali štirinajst ur in jo nazadnje objokano brez obtožbe izpustili. Puffy se je moral zagovarjati na sodišču in je bil dve leti po dogodku spoznan za nedolžnega. Ampak do takrat sta šla z Jennifer že narazen. Saj se je trudil, da bi jo obdržal. A ni pomagala niti velika romantična gesta, ko je dal pred njeno hišo izpustiti sto belih grlic in sto rožnatih balonov. Ali sto rožnatih grlic in sto belih balonov. Tako nekako. Kakorkoli že, ni delovalo. V njenem srcu je bil že nekdo drug, plesalec Cris Judd. Po mesecu dni zaroke sta se leta 2001 poročila. Jennifer je dala stezico, po kateri je korakala k oltarju, posuti z belimi in rožnatimi popki vrtnic, ki so v večernem zraku nežno dehteli. Za 10.000 dolarjev dobiš precej dehtenja.
Druigi zakon je bil še krajši od prvega. Čeprav sta se uradno ločila leta 2003, ga je bilo v resnici konec junija 2002, ko se je začela Jennifer javno pojavljati z Benom Affleckom. A Cris se je umaknil kot gentleman. Nikoli ni javno pral njunega umazanega perila in nikoli je ni poslušal izsiljevati z grožnjo, da se bo obrnil na medije.

Še bolj jaz: Ben in Jennifer, Bennifer, kot so ju kmalu začeli klicati, sta prodala veliko tabloidov. Zaiskrilo se je na snemanju skupnega filma Gigli (ki je gromoglasno propadel) in Ben je za 3000 dolarjev najel oglasni prostor v časopisu in objavil, kako čudovita in talentirana je njegova soigralka. Novembra 2002 je ona zanosno sporočila, da ji je Ben dal zaročni prostan s šestkaratnim rožnatim diamantom (menda vrednim 1,2 milijona dolarjev). Skupaj sta posnela še en film, Jersey Girl, ki se mu ni godilo dosti bolje od prvega, in napovedala poroko. Ker so mediji izvohali, kje bo poroka, se je septembra 2003 napovedoval prvovrsten cirkus. A ga ni bilo – le nekaj ur pred poroko sta jo odpovedala. Prestavila, sta rekla. Nekaj mesecev pozneje sta se razšla.
Jennifer ni dolgo žalovala, kmalu so jo začeli videvati s pevcem Marcom Anthonyjem. Že dolgo sta se poznala, delala sta skupaj in imela, če gre verjeti knjigi Ojania Noe, kratko romanco. Potem se je on poročil z  drugo in dobil dva otroka. Leta 2004 sta z Jennifer skupaj posnela duet, Marc je zapustil ženo, ki je nato zahtevala ločitev. Nekaj dni potem, ko je začela veljati, junija 2004, sta se potihem poročila, a sta to uradno priznala šele več mesecev pozneje.
V drugi polovici leta 2007 so začeli šepetati, da ima Jennifer precej okrogel trebušček in novembra je potrdila, da z Marcom pričakujeta otroka. Februarja 2008 sta se rodila dvojčka Max in Emme. Od Marca, ki nikoli ni živel na očeh javnosti, se je Jennifer veliko naučila. Le redko se pojavlja v tabloidih. Konec leta 2008 so napovedovali, da se bosta s tretjim možem vsak čas razšla, a sta še  vedno skupaj.
Leto in pol je bila samo mati in žena, potem jo je spet zasrbelo – posnela je film in album. Mesto, ki ga je izpraznila, so medtem zapolnile mlajše pevke in igralke, a štiridesetletna diva si zaradi tega ne dela prav nobenih skrbi. »To je moj poklic. Kaj, zato ker ima zdaj moža in otroke naj ne bom več jaz? Če kaj, sem zdaj jaz še bolj jaz. Vse, kar sem hotela prej, hočem zdaj še dvakrat bolj. Pa ne govorim o materialnih stvareh, mislim na iskanje, premišljevanje. Umetnik ne postaneš pri enaindvajsetih in ne nehaš biti pri enainpetdesetih. Si, kdor si, vse do smrti.«