Najbrž se sprašujete, zakaj neki gre človek v 21. stoletju peš iz obalnega bisera do prestolnice. In verjetno niste edini. Iz Pirana v Portorož ali obratno, to že. In po možnosti ob obali. Ampak sto štirideset kilometrov … Ne, zares ni malo. Po soncu, dežju in vetru, predvsem pa po asfaltu, ki mu ni videti konca. Ampak kjer je volja, je tudi pot. Tako Marko pravi in trdno verjame. Kot je prepričan v pravilnost in žal tudi potrebnost svojega početja. In prav zato mu ni žal nobenega koraka, pa najsi je Ljubljana še tako daleč nekje v megli. A lepo po vrsti. Pravkar končana pohodna pešpot, imenovana Koraki za pomežik soncu, je dobrodelne narave. Posledica ideje, ki se je porodila prav Marku tako rekoč v trenutku.
Za poletne radosti. Na uho mu je prišlo, da bo Zveza prijateljev mladine Slovenije zaradi recesije letos na počitnikovanje na morje prisiljena peljati skoraj tretjino manj otrok iz socialno šibkejših družin kot lani. Preračunano v številčni podatek to pomeni okoli štiristo otrok. To pa je številka, ki zbode. In Marka Potrča je zbodla močno. Tako, da se je vprašal, kako bi lahko pomagal. Še posebno kot znani obraz, saj ima poleg drugega možnost ljudem biti tudi vzgled. Ti otroci so prikrajšani že za marsikatero drugo stvar, da pa bi ostali še brez počitnic na morju … In se je domislil.

Več v Jani št.26, 29.6.2010