Afganistan: neobičajna življenja je impresivna monografija, ki jo je izdala založba Sanje. Fotografinja Manca Juvan Hessabi, avtorica knjige, s svojimi vizualnimi protivojnimi pismi pripoveduje o običajnih Afganistancih, ki imajo neobičajno življenje. Dan pred predstavitvijo knjige so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli njeno fotografsko razstavo. Mančine fotografije nam pomagajo razumeti življenje tistih, ki so jih uničile posledice več kot trideset let trajajočih spopadov na stičišču treh celin.
Se strinjaš z ugotovitvijo, da imaš neobičajno življenje?
Zame je to povsem navadno življenje. Sem zvedave narave, sem potepuhinja, rada potujem po svetu in spoznavam drugačne kulture ter različne ljudi. To je vse, kar poznam, vsaj za zdaj. Morda bo čez nekaj let tudi zame običajno tisto, kar je v nekem obdobju običajno za večino žensk, ko postanejo mame – torej predanost družini.
Kam se zdaj odpravljaš?
V Teheran.
Po kolikšnem času?
Po letu in pol.
Kje vse si bila medtem?
V Afganistanu, na Tajskem, v New Yorku, Parizu in Sloveniji.
Torej greš domov?
Če je dom tam, kjer je del tvojega srca, oziroma tam, kjer je tvoj mož, potem grem domov.
Koliko časa ga nisi videla?
Septembra je bil na obisku v Sloveniji, torej dva meseca in pol.
Kako deluje takšen zakon, razpet med odhodi in prihodi, bivanjem v različnih državah, čakanjem ... Včasih ti slediš njegovim romanjem, drugič on tvojim. Najbrž je to zelo zanimivo življenje. Je težko izvedljivo?
Odvisno od tipa ljudi, ki živijo tako. Zagotovo ni najlažje, a za naju to ni problem. Zame je lažje, ker sem bolj navajena biti sama in živeti na različnih koncih sveta, ker imam pač takšen poklic, ki ni zgolj poklic, ampak slog življenja. Sicer pa sem predvsem jaz tista, ki odhaja. Moj mož si še vedno želi nekakšno ustaljenost, trdnost, nekakšno klasično družinsko urejenost, dom ... (smeh) Leto in pol sva živela v Teheranu in takrat, razen krajših poti, ki sem jih od tam opravila v Slovenijo, ni bilo potovanj. Do zdaj nisva imela doma. Šele zdaj sva prvič najela stanovanje v Teheranu. V takšni zvezi moraš biti zelo prožen, partnerja drug drugega ne smeta omejevati. Nekje si je treba postaviti meje, a svojega zvedavega duha in želje po potovanjih za zdaj še nisem pripravljena krotiti. Tudi zdaj, ko se vračam v Teheran, to ne pomeni, da ne bom od tam nikamor odhajala.
Sicer pa tudi tvoj mož ni posebej mirnega duha. Tudi njega nosijo po svetu ideje in želje. Nedavno si je izpolnil željo in se učil kulinarike.
Ja, na Tajskem se je udeležil pouka v šoli Le cordon bleu. To je bil njegov izziv in jaz sem mu sledila, tako da sva nekaj časa živela v Bangkoku – jaz približno pol leta, on pa deset mesecev. Kulinarika je eno od področij, ki ga posebej zanimajo, jaz pa sem sledila temu njegovemu zanimanju.
Več v Jani št. 49, 7.12.2010
Afganistan: neobičajna življenja je impresivna monografija, ki jo je izdala založba Sanje.
