Kdo je kriv za katastrofo?
Le težko si je predstavljati razsežnost poplav, ki so v zadnjih tednih prizadele vzhodni del Avstralije. Poplavljeno območje v državah Queensland in Victoria je tolikšno, kot sta veliki Nemčija in Francija skupaj. Po prvih ocenah bo škoda katastrofalna za avstralsko gospodarstvo. Pretresljive pa so tudi zgodbe ljudi. Veliko jih je umrlo, veliko jih še pogrešajo, drugi pa so v poplavah izgubili vse, kar so imeli. Zdaj je že znano, da bodo poplave najdražja avstralska naravna katastrofa vseh časov. Po mnenju premierke Julie Gillard bo lahko obnova stala nekaj sto milijonov avstralskih dolarjev, po bolj pesimističnih ocenah pa še dosti več, tudi nekaj milijard dolarjev.
Zdaj je že znano, da bodo poplave najdražja avstralska naravna katastrofa vseh časov. Po mnenju premierke Julie Gillard bo lahko obnova stala nekaj sto milijonov avstralskih dolarjev, po bolj pesimističnih ocenah pa še dosti več, tudi nekaj milijard dolarjev.
Najhujše padavine v sto letih
Mnogi se sprašujejo, od kod tako hude poplave, ki za Avstralijo niso značilne. Meteorologi pojasnjujejo, da sta se srečala in povezala dva vremenska vzorca ter povzročila katastrofo s padavinami. Poplave so posledica največje zabeležene ravni vremenskega pojava, imenovanega La Niña, ki deluje v Tihem oceanu in je povzročil poplave tudi na Filipinih ter v Braziliji, kjer je največ žrtev v revnih naseljih.
V Queenslandu je padla rekordna količina dežja, toliko ga niso namerili že sto let. Povedano drugače, padlo je trikrat več dežja kot običajno v obdobju od septembra do novembra, ko se začenja avstralska pomlad. V severni Avstraliji so zabeležili padavinski rekord, na jugovzhodu pa največjo sušo.
Politični obračuni
Med teorijami, kaj je povzročilo poplave, so tudi take s političnim ozadjem. Po teh so Avstralci za katastrofo krivi sami, ker z izkopanim premogom, uporabljenim v jeklarnah na Kitajskem in drugje v Aziji, veliko prispevajo k spremembam podnebja. Zdaj bodo morali plačati davek, pravijo kritiki brezbrižnega izkoriščanja naravnih virov.
Drug razlog je po mnenju številnih naivnost zaščitnikov narave. Levi politiki so skupaj z zelenimi desetletja preprečevali gradnjo jezov in nasipov, ki bi katastrofo zmanjšali vsaj za polovico. Rečne struge so resda večino leta suhe in prazne, a zdaj je jasno, kaj se zgodi, če se pozabi na skrajne okoliščine.
Poplavljeni Brisbane
Najbolj je prizadeto tretje največje avstralsko mesto, Brisbane. Na tisoče prebivalcev se je moralo umakniti v zavetišča v višje ležečih predelih. Reka, ki teče skozi mesto, še vedno ni začela upadati in nihče si ne upa napovedati, ali je najhujše res že mimo. Organizirane službe pomagajo čistiti ulice in odvažajo blago iz trgovin, predvsem hrano, ki je neužitna in bi lahko zaradi gnitja povzročila dodatne zdravstvene težave. Medicinske službe cepijo prebivalstvo. Mesto se še dolgo ne bo vrnilo v običajen ritem. Številne šole so poplavljene in otroci bodo morali po božičnih počitnicah še nekaj časa hoditi v nadomestne šole, dokler iz starih ne očistijo blata in naplavin.
Katastrofa za rastlinstvo in živalstvo
Nastradale so tudi živali. Črede ovac in govedi so nemočno iskale zavetišče in hrano. Poplavljene so plantaže bombaža, pšenice in drugih kultur. Reševalci so lahko le nemočno gledali divje živali, pregnane iz svojega naravnega okolja, na primer aligatorje in kače. Ti bodo tudi po tem, ko se bo voda umaknila, zelo nevarni za ljudi.
V obalnih mestih so prebivalci opazili celo morske pse, ko so plavali po poplavljenih ulicah. Naravovarstveniki se bojijo, da bo nepopravljivo prizadet tudi znameniti koralni greben, zaščiteno območje, ki ga je zdaj zalila blatna voda in porušila občutljivo ravnovesje njegovih prebivalcev.
Lance Armstrong bo dirkal za pomoč
Prebivalcem vzhodne Avstralije so priskočile na pomoč pri zbiranju sredstev za odpravo posledic poplav številne znane osebnosti. Kolesar Lance Armstrong je odpotoval v Adelaide, kjer bo imel dirko v dobrodelne namene, in pozval k zbiranju denarja. Tudi sam je podaril žrtvam 50 tisoč dolarjev. »Kadar se zgodi katastrofa, kot na primer ob orkanu Katrina, na Haitiju ali zdaj v Avstraliji, je pomembno, da ves svet stopi skupaj, ne glede na meje, kulture in veroizpoved. Denar je pomemben, a morda je še pomembneje to, da nemočnim ljudem, v zavetiščih, damo vedeti, da nismo pozabili nanje. Če bodo slišali za dirko po Adelaidi, bodo morda pomislili, da niso pozabljeni.«
»Najprej rešite mojega brata!«
19. januarja so pokopali trinajstletnega Jordana Ricea. Novica o dečkovih pogumu, žrtvovanju in tragični usodi je obšla svet.
Jordana, njegovega desetletnega brata Blaka in 43-letno mamo Donno so poskušali reševalci rešiti iz avtomobila sredi deroče vode. A na varno so lahko potegnili le drugega za drugim. »Najprej rešite mojega brata,« jim je zaklical Jordan. Mlajšega brata so tako potegnili na varno, za Jordana in njuno mamo pa ni bilo več pomoči. Vodni tok ju je odnesel in oba sta utonila. Našli so ju nekaj dni pozneje in ju v mestu Toowoomba pokopali skupaj s še dvajsetimi žrtvami poplav.
»Jordan ni znal plavati in se je zelo bal vode,« je za lokalni časopis povedal Jordanov oče John Tyson, »toda ko je prišel reševalec k avtu, je rekel, naj najprej rešijo njegovega brata. Samo mislim si lahko, kaj se je takrat dogajalo v njem, da je dal prednost bratu, saj je ob vodi vedno kot okamnel od strahu. To je zdaj naš mali junak!« je dejal pretreseni in žalostni oče ter dodal, da je na sina zelo ponosen.
O Donni Rice, s katero sta bila par 28 let, je dejal, da je bila izjemna ženska in je pogumno skušala rešiti sinova. »Ko ju je odneslo naprej, sta se oba oprijela drevesne veje. Ko se Jordan ni mogel več držati in ga je odneslo, se je spustila tudi Donna, da bi mu lahko pomagala,« je povedal za časopis The Australian. »Zadnja stvar, ki jo je naredila, je bila, da je skušala rešiti svojega sina. Za svoja fanta je bila pripravljena narediti vse. Bila je neverjetna oseba. Imela me je rada takšnega, kot sem, in jaz sem enako imel rad njo.«
Warren McErlean, ki je skušal pomagati trojici v belem družinskem avtomobilu, je prizadeto opisal, kako je skušal z vrvjo rešiti mamo ter drugega dečka.
Jordan je McErleanu pomagal, da so najprej potegnili iz vode mlajšega brata, in ga prosil, naj potem na varno pomaga še njegovi mami. »Zgrabil je brata in mu pomagal splezati na streho avtomobila. Ko je bil Blake na varnem, sem se vrnil in Jordan me je rotil: Prosim, reši mojo mamo. A ko se je reševalec vrnil, je močan tok odnesel avtomobil skupaj z mamo in dečkom. Jordan bi se morda lahko rešil, če bi znal plavati,« je pripovedoval McErlean. »Bilo je grozno. Rešenemu dečku sem neprestano govoril, da bo vse v redu, a žal ni bilo. Ne morem povedati, kako zelo mi je žal zanj in za družino, da nisem mogel narediti več.«
Podobnih zgodb je v avstralskih medijih še več. V kraju Bundaberg je nekega moškega zalilo blato. Obstal je kot v živem pesku, nog ni mogel izvleči, voda okoli njega pa je naraščala. Žena je hitro stekla po reševalce in ti so ga le s težavo izkopali iz blatnih naplavin v trenutku, ko mu je voda že segala do ust. Le nekaj minut zamude bi bilo zanj lahko usodnih.