Urednica, voditeljica in novinarka z več kot dvajsetletnimi izkušnjami se oddaje loteva s posebnim zadovoljstvom. Kljub temu da je za ekipo že sto oddaj Turbulence, je vsaka nov svet, ki ga je šele treba odkriti. Čeprav je naporno in se je treba dobro pripraviti, Milica se recimo skuša z vsakim gostom pred oddajo srečati in ga spoznati, je oddaja za vse izziv. Teme jemljejo iz vsakdanjega življenja. »Če hodiš naokoli z odprtimi očmi, dobiš zamisli na vsakem koraku. Naše teme so del vsakdanjega življenja vsakega od nas.« S strokovnjakoma v studiu in tretjim gostom, ki pred kamerami razkrije svojo izkušnjo, želijo ljudem pokazati, da je v življenju veliko dobrih, lepih in pozitivnih stvari ter da potrebuješ samo pravi naslov, pravega človeka ali nasvet, če hočeš kaj spremeniti.

Oddaje spodbujajo k razmišljanju. »Tako kot večino tudi mene zanimajo teme, ki jih obravnavamo. Če ne bi na meni pustile nobenega pečata, bi bile te oddaje samo služba, kar pa Turbulenca ni. Čisto vsaka oddaja in vsak človek, s katerim se pogovarjam, mi nekaj da!« In za vsako med devetindevetdesetimi, ki so se doslej zvrstile, lahko pove, zakaj je ne bo nikoli pozabila. Na primer oddaje o darovanju organov. »Ugotovila sem, da številni ne želijo razmišljati, kaj bo, ko bo. Potem pa sem spoznala gospo, ki je dve leti čakala na nova jetra. V studiu je povedala, da je ta življenjsko pomembni organ dobila v zadnjem trenutku. Najlepše je, kadar gost pozabi, da je v studiu, kadar se v bistvu pogovarja samo še z mano in res govori iz srca, medtem ko razlaga, koliko mu pomeni to, da živi!« Gledalci so skupaj z voditeljico lahko podoživeli tudi bolečino in plemenitost moškega, ki je razlagal, zakaj se je po tragični nesreči odločil darovati ženine organe. »Takšna oddaja lahko premakne ljudi, kaj obrne na bolje, spodbudi k razmišljanju. Včasih je dobro pokazati, da je živeti lepo in da obstajajo rešitve. Ne nazadnje se mora tudi otrok prvič spotakniti in pasti, da se lahko pobere in gre naprej.«

Upoštevaje nekaj oddaj smo skušali ugotoviti, kako teme, ki se jih je lotila, Milica Prešeren prenaša v svoje življenje:

Organizacija časa: »Dan je vedno prekratek, da bi počeli vse, kar si želimo, zato je pametno imeti seznam zadev, ki jih moramo narediti. Vsak dan si vzamem nekaj minut za to, da načrtujem nujne reči, tudi če se potem kaj ne izide. Tako nekaj časa celo pridobim. Svojega časa pa nikakor ne bi zavrtela nazaj. Leta, ki jih imam, prinesejo prednost, veš, kaj hočeš, imaš zaupanje vase. Včasih smo najprej naredili vse za vse druge, pa nam je zmanjkalo časa zase. Zdaj znam reči tudi ne, si vzeti čas zase in za ljudi, ki mi veliko pomenijo.«
Stres: »Malo stresa ne škodi. Postal je del našega življenja, začutim ga, ampak ga ne analiziram. Oddaja v živo je stresna, a imam raje to, kot da bi snemali vnaprej. Kadar gre zares, smo taki, kot smo, brez popravkov, spontani, iskreni. Kadar pa se nabere preveč stvari, se preprosto izklopim, poniknem in sem sama s sabo ali s tistimi, ki so mi zares blizu. Sobota in nedelja sta dneva, ko se umirim in malo premeljem zadeve. Življenje ni samo služba in jaz povsem normalno živim. V življenju je še kup stvari, ki me veselijo.«
Ravnati ekološko:  »Učim in trudim se ravnati ekološko, veliko bolj kot prej!«