Ob Gadafijevem rojstvu v siromašni Libiji, ki je životarila pod kraljem Idrisom el Senusijem, niso vedeli za črno zlato, ki se pretaka pod vročim puščavskim peskom. Ko so leta 1959 našli nafto, pa se je začela velika preobrazba države. Najprej so se odločili investirati v vojsko. Moamer je bil zvedav deček in je veliko obetal, zato so ga poslali v šole. Ko je zrastel v mladeniča, je bil zelo lepe zunanjosti, tako da so ga klicali al džamil oziroma čedni. Sprejeli so ga v vojaško šolo in njegove ambicije – zaradi katerih se mu je v naslednjih petdesetih letih pomračil um – so končno zaužile pravo hrano. Že kot šestnajstletnik je vrstnike združeval v tajno organizacijo proti evropski prevladi v Libiji. Leta 1959 se je vpisal na libijsko univerzo, leta 1964 diplomiral iz prava, nato pa se je vpisal na vojaško akademijo v Bengaziju. Končal jo je leta 1965. Bil je inteligenten in izredno prizadeven, njegova ambicioznost je že takrat na široko razprla krila. Prepričal se je, da je naslednik velikega Omarja al Muhtarja, vodje cirenjaškega upora proti italijanski okupaciji, ki so ga fašisti leta 1931 obesili pred očmi 20.000 Libijcev. Ker je že takrat, ko je hodil v osnovno šolo, občudoval Gamala Abdela Naserja, ki je izpeljal vojaški državni udar v Egiptu, se mu je porodila ideja o naserjevskem državnem udaru v Libiji. Pripravil in vodil je revolucionarno gibanje ter leta 1969 izdal ukaz za prevzem oblasti.
Hrvaški zet
Kot mlad častnik libijske vojske se je Gadafi šolal na vojaških akademijah v Grčiji in Veliki Britaniji ter na letalski akademiji JLA v Mostarju. V začetku sedemdesetih let je bil kratek čas poročen s Kharijah a Nuri, s katero ima danes 42-letnega sina Mohameda. Nato se je zagledal v Mostarko Sofijo Farkaš, katere družina se je v obdobju avstro-ogrske uprave iz hrvaške Petrinje preselila v mesto ob Neretvi. Ne ve se, ali sta se zbližala v Mostarju ali šele takrat, ko je Sofija v okviru izmenjave študentov bivala v Tripoliju. Kljub njenemu madžarskemu priimku so Hrvati, kadar jim je to koristilo, polkovnika Gadafija razglašali za hrvaškega zeta. Po odpravi sankcij proti Libiji in takrat, ko so si tuji voditelji zaradi lastnih interesov in naložb pri Gadafiju v Tripoliju dobesedno podajali kljuko, se je menda s polkovnikom zelo zbližal tudi Stipe Mesić. Sofija Farkaš – zdaj se imenuje Safija Al Barasi Gadafi – se je teden dni po začetku protestov v Libiji v spremstvu velikega števila žensk in otrok ter dvajsetih telesnih stražarjev odpravila na Dunaj, kamor že od nekdaj zelo rada zahaja, se naselila v enem od najbolj luksuznih hotelov in brez sleherne slabe vesti ali zaskrbljenosti mrzlično nakupovala.
Gospa Gadafi je svojega moža, ki je bil že takrat sila nenavaden mož prav takega videza in še bolj nenavadnih navad, spremljala tudi leta 1989, ko je prišel na zasedanje neuvrščenih v Beograd. Takrat je sredi jugoslovanske prestolnice postavil šotor in razporedil četo svojih amazonk – žensk, ki so sestavljajo njegovo telesno stražo in so menda vse po vrsti (vsaj na začetku) device. Atletsko postavna dekleta se za to svojo nalogo urijo v slogu ameriških marincev, Gadafi, sila ponosen nanje, pa je vedno vidno užival v pozornosti, ki je je bil deležen ta nenavadni harem povsod, kjer se je pojavil. Odločne ženske so za svojega polkovnika pripravljene žrtvovati življenje, če mu že ne dajejo tudi marsičesa drugega.
Upreti so se mu znali le otroci. Arabski voditelj z najdaljšim stažem je posebnež, ki znal provocirati na vseh ravneh. Kot rojen trgovec in manipulator, ki drži ljudi v šahu in izkorišča moč, ki mu jo daje nafta, se je vajen vedno in povsod vesti samopašno. Popolnoma je nepredvidljiv, tako da je malo tistih, ki niso kdaj vsaj za hip pomislili, da je poleg tega, da se je iz prijaznega reformatorja prelevil v diktatorja, tudi pravi psihopat. To se je pokazalo te dni tudi z njegovo zadnjo izjavo za medije: »V državi ni nemirov. Nihče ni proti meni ... Obožujejo me, vsi so z menoj, vsi me ljubijo. Umrli bi zame!«
Gadafi ni nikoli prenašal ugovarjanja. Z vsemi svojimi nasprotniki je obračunal po vojaško in diktatorsko samovoljno. Njegove enote smrti so pobijale nasprotnike in pripadnike domače opozicije ter opozicije v tujini. Edini, ki so se znali – vsaj do neke mere – upreti nasilnemu in nevarnemu ekscentriku, so bili njegovi otroci. Celo Gadafi ni bil kos temu, kar je počelo njegovih sedem sinov (in ena hčerka).
Več v Jani št. 10, 8.2.2011
Brez Galine ni hotel narediti niti koraka. Ona je najbolj znala ugoditi njegovim muham in potrebam.
Berlusconi, ki je po odpravi ekonomske in politične blokade Libije prvi pristopil h Gadafiju in njegovim naftnim poslom, se je menda prav od Gadafija naučil zabav bunga bunga.
Najmlajši sin Hanibal je znan razgrajač, ki se pogosto pretepa.
Saif al Islam je prvi Gadafijev sin, ki mu ga je rodila druga žena. Med študijem arhitekture na Dunaju si je tudi on privoščil pravo divjanje. Prirejal je bučne zabave, svoje sosede pa spravljal v strah, saj sta bila njegova hišna ljubljenčka dva bengalska tigra. Govorilo se je, da se zelo rad druži z Jorgom Haiderjem.
