Na ekosocialni kmetiji Korenika v osrčju krajinskega parka Goričko, natančneje v prijetni vasici Šalovci, je bilo ob našem prihodu zelo živahno. Nekaj moških je pospravljalo dvorišče, drugi so urejali in okopavali zeliščni vrt, ljubitelj živali Franček si je dal opravka pri konjih, kozah in osličku, Dušan je s sodelavci v sušilnici sušil nedavno nabrana zelišča, že posušena pa so v velikem dnevnem prostoru ženske med sproščenim kramljanjem pridno pakirale v papirnate vrečke za čaje ter jih pospravljale v skladišče. Tam bodo počakale na kupce.
Zaposlovanje oseb iz ranljivih skupin. Kmetijo sta idejno zasnovala in jo tudi upravljata Društvo za socialno vključenost Mozaik in Zavod Korenika. V okviru projekta Z lokalnimi viri do novih delovnih mest v socialni ekonomiji Pomurja zaposlujeta osebe iz ranljivih družbenih skupin (starejše od 50 let, brezdomce, invalide …) ter druge, ki so tako ali drugače ostali brez dela – tako smo, recimo, spoznali nekaj nekdanjih delavk Mure. »Kar se zaposlitev tiče, je bilo v Pomurju že pred krizo težko, zdaj pa je stopnja nezaposlenosti pri nas kar 20-odstotna. Zato smo želeli razvijati dejavnosti, ki bi bile primerne za te ljudi,« pravi Goran Miloševič, projektni svetovalec in direktor zavoda Korenika. Prekmurje ima številne še neizkoriščene potenciale, ki so se jih odločili oživiti – od kmetijsko ekološke pridelave in predelave izdelkov, ekološkega turizma, tradicionalne gradnje, do vseh storitev, povezanih z varovanjem okolja. Prav kmetija v Šalovcih je eden od prvih takih centrov, kjer je mogoče razvijati te dejavnosti. Ko so namreč predstavili projekt občinam v Pomurju, jim je župan Šalovcev pred nekaj leti ponudil to kmetijo, ki je bila sicer v občinski lasti. »Hiša je bila v razsulu, gospodarsko poslopje zraven pa pogorišče.« Zavihali so rokave in začela se je dveletna obnova poslopij na tradicionalen način. Pred dvema letoma so na kmetijo že prišli prvi delavci. Danes kmetija in projekti, vezani nanjo, prinašajo kruh petdesetim zaposlenim. Eni so v delo vključeni z različnimi programi usposabljanja, ki jih prirejajo – pletenje in izdelovanje izdelkov iz naravnih materialov, ekološka predelava živil, ekološki turizem, nega krajine in pridobivanje lesne biomase … Ljudje se naučijo novih opravil na posebnih področjih dela, kar jim omogoča večjo možnost redne zaposlitve, morda celo možnost za samostojno opravljanje dejavnosti, saj jih mnogo tako ali tako prihaja s kmečkega območja. Drugi pridejo na kmetijo prek javnih del, tretje zaposlijo za stalno. Sredstva za obratovanje in plače pridobivajo iz treh virov, najprej z aktivnostjo – predvsem s prodajo lastnih izdelkov in pridelkov. »Drugi del prinašajo državne subvencije glede na to, da opravljamo funkcijo socialnega vključevanja, tretji del financ dobimo iz razvojnih projektov, ki jih pripravljamo, s tem da jih poskušamo ustvarjati čim bolj trajno.«

Več v Jani št. 24, 14.6.2011