Druga stran nebes: legenda pravi, da je postala princeska, ker je padla s stola, zgodovina pa samo skopo beleži, da je avdicijo delala med postankom, ko je bila na poti na Novo Zelandijo, kamor je šla snemat film The Other Side of Heaven (2001). Ali se je pri tem zares prekucnila s stola, ne vemo, vsekakor pa je vlogo dobila samo na podlagi te avdicije, kar njenim petstotim tekmicam – toliko jih je hotelo postati princeska – ni uspelo.
Da si Anne Hathaway, letnik 1982, srednji otrok med dvema bratoma, ime deli s Shakespearovo ženo, ni naključje. Tudi njena mama je bila igralka, vendar si je močno prizadevala, da bi imela hči normalno otroštvo – a Anne ni sodelovala. Kljub nasprotovanju staršev je nastopala v predstavah igralskega društva in pri šestnajstih že nastopala v seriji Get Real. A to pravzaprav ni bilo tisto, kar je deklič načrtoval – vzgojena kot pridna katoličanka je hotela postati nuna. Vse se je spremenilo, ko je njen starejši brat priznal, da je gej. Petnajstletna Anne – in vsa družina – se je takrat odvrnila do katolištva. »Ne strinjam se z nekaterimi stališči katoliške Cerkve. Moj starejši brat je gej in zame je pomembno, da ga lahko imam rada, zame je pomembno, da lahko širim nazore, ki ljudi ne omejujejo pri ljubezni. Ne morem podpirati vere, ki ne podpira mojega brata,« je povedala pozneje. »Karkoli že menite o istospolnih porokah, morate priznati, da je njihova prepoved diskriminacija. Nihče ne more reči mojemu brati, da česa ne sme, in jaz se bom do zadnjega diha borila za to, da bo imel enake pravice kot jaz.«

Hujšanje ni za reve: Princeskin dnevnik (2001) je leta 2004 dobil nadaljevanje, isto leto je posnela tudi pravljico Ella Enchanted in je bila potem pravljic že čisto majčkeno sita. In kaj princeski, ki hoče odrasti, ostane drugega, kot da objavi izjavo o neodvisnosti? Anne je storila prav to: v filmu Havoc (2005) se je slekla. Tako je pač zahtevala vloga, je skomignila. »Ne gre za to, da bi ravno iskala filme, v katerih sem gola. Vendar pa golota tudi ni nekaj, kar odklanjam. Je, kar je. Nekateri se nočejo sleči iz moralnih razlogov, ampak meni se ta zdi bosa.« Vendar je tudi ona že odklonila vlogo zaradi moralnih pomislekov: »Seveda so tudi meje. Zavrnila sem vlogo v filmu (Napumpana), ker so hoteli pokazati vagino. Ne mojo, neko drugo, vendar se je meni to zdelo nepotrebno.«
Da ni več punčka, je dokazala tudi z naslednjim filmom, kontroverzno dramo o ljubezni dveh kavbojev Gora Brokeback (2005), naslednje leto pa so se ji uresničile sanje – v filmu Hudičevka v Pradi je nastopila s svojo vzornico Meryl Streep. Meryl je čudovita, je potem poročala, manj prijetno pa je bilo hujšanje za vlogo. »V bistvu sem jedla samo sadje, zelenjavo in ribe. Tega res ne priporočam. Z Emily Blunt sva se včasih kar objeli in se razjokali, tako sva bili lačni.«
Z Emily sta še vedno prijateljici in Anne ima še vedno veliko povedati o pritiskih Hollywooda na igralke, naj bodo nenaravno suhe. »Boju za popolnost sem se že davno odrekla. Ta koncept se mi ne zdi več zanimiv. Vsi hočejo biti lepi na fotografijah. … Če me želi kakšen kreator obleči, se mora pač sprijazniti s tem, da sem v  Hollywoodu jaz na bolj debelem koncu lestvice.«
Kreatorji jo vsekakor želijo obleči , še posebej so si to želeli letošnjega februarja, ko sta z Jamesom Francom vodila podelitev oskarjev. Franco se je obnašal, kot bi bil v komi, Anne, ki je tudi pela in plesala, pa se je brez upa zmage zagrizeno borila do zadnjega. Gledanost letošnje podelitve je bila najslabša v zadnjih letih, ampak prav nihče za to ni krivil Anne Hathaway.
Manj, ko poveš, bolje je: tabloidi si z njo ne morejo veliko pomagati, a to ne pomeni, da nima nobenih težav. »Ena mojih zapovedi v življenju je misel Oscarja Wilda, ki pravi, manj kot govoriš o tegobah življenja, bolje je. Raje govorim o lepih stvareh, ki so se mi zgodile. Zelo sem hvaležna zanje, a moje življenje ni pravljica. No, v primerjavi z mnogimi drugimi je res pravljica, a zraven so tudi bridki trenutki, to vam zagotavljam.«
O čem govori, ni težko uganiti – leta 2008 je bil njen partner, italijanski nepremičninski posrednik Raffaello Follieri, s katerim sta bila skupaj štiri leta, obtožen poneverbe, med preiskavo pa je FBI zaplenil celo igralkine zasebne dnevnike. Moški, ki mu je verjela in zaupala, moški, ki je ustanovil dobrodelno organizacijo, ki je skrbela za cepljenje otrok v revnih državah. Moški, o katerem je rekla: »Moj fant je neverjeten. Eden najbolj podcenjenih afrodiziakov na svetu je dobrodelno delo. Resno vam govorim, če hočete narediti vtis na punco, cepite otroke, postavite hišo.«
In moški – se je pokazalo – ki je opeharil veliko ljudi za mnogo milijonov, ki je imel najeta dva duhovnika, ki sta se oblačila v oblačila visokih cerkvenih dostojanstvenikov, da bi s svojimi zvezami v Vatikanu delal vtis na investitorje. Moški, ki je za to dobil štiri in pol leta zapora. Nje niso obtožili ničesar.
»Nič se ne morem pritoževati nad novinarji, » je rekla – dajte ženski medaljo – »pričakovala sem škodoželjnost, dobila pa sem razumevanje in prijaznost. Vsako jutro sem se zbudila s pričakovanjem, da me bodo bičali, zvečer pa sem se vračala z občutkom, kot da so me ves dan poljubljali.«
Na prave poljube tudi ni dolgo čakala, še isto leto je spoznala Adama Shulmana, s katerim sta še vedno skupaj.