Premalo se gibljemo. Napačno sedimo. Preveč sedimo. Ne dihamo pravilno. Če se ukvarjamo s športom, je to preveč intenzivno. Poudarjamo uporabo mišic. Pozabljamo na pravilno gibanje in udobje. Namesto da bi uporabili težnost, delajo mišice. Rešitev? Pravilno obujanje telesnega sistema nas spomni na čas, ko smo bili dojenček. Njegovi gibi so hkrati igra in cilj. Pravilo pravi: dojenčkov spomin je pravilnost giba.
Odkritje. Nuša Romih Masnoglav je na pogled mirna, a vztrajna ženska. Že v 80. letih prejšnjega stoletja je bila na vrhu ženskega plezanja pri nas. Na podlagi ankete med alpinisti in športnimi plezalci je bila leta 1989 celo izbrana za najboljšo športno plezalko v Jugoslaviji. Kar dvakrat ji je tudi uspelo dvigniti mejo ženskega športnega plezanja, ko je preplezala smeri Mozartove kroglice in Soleo v Dolžanovi soteski. To ji je dalo zagon za študij na Fakulteti za šport. Že med študijem se je zaposlila v Mladinskem klimatskem zdravilišču na Rakitni in vodila športne dejavnosti, dihalne vaje in ustvarjalne delavnice za otroke z astmo in drugimi boleznimi dihal, pripravljala športne pravljične dni in šolo v naravi. Pozneje se je zaradi težav in nerazumevanja dela odrekla skrbi za bolne otroke in se leta 2004 osamosvojila. V spomin na minulo delo je v samozaložbi izdala pravljico Slonček Smrkolinček, namenjeno otrokom z astmo, trdovratnim bronhitisom in prehladi. Nekakšno opravičilo otrokom, ki jih je zapustila. Kajti že medtem, med delom v zdravilišču, je na nekem seminarju za zdraviliščne delavce na Pedagoški fakulteti spoznala tudi nenavadno metodo učenja gibanja. Bila je tako prevzeta nad njeno učinkovitostjo, da jo je dobesedno zasvojila. Toliko časa je brskala po internetu, dokler ni našla izvira.
Operacija? Ne, hvala! Metodo Feldenkrais je razvil dr. Moshe Feldenkrais (1904–1984). Bil je aktiven atlet in odličen fizik, inženir in znanstvenik. Bil je tudi spoštovan inštruktor juda in avtor nekaj knjig o tej veščini. Do 50. leta se je ukvarjal predvsem s fiziko. Bil je profesor na Sorboni ter delal je z Marie Curie in njenim možem. Potem se mu je ponovila stara poškodba kolena, da ni mogel več hoditi. Zdravniki so mu priporočili operacijo kolena, dr. Feldenkrais tega ni hotel sprejeti. Mislil si je, da če ga ni poškodba onesposobila, ko se je zgodila prvič, morda njegova trenutna nesposobnost ne izvira iz nje, ampak iz nečesa, kar je storil kot odziv nanjo, in je začel raziskovati, kako uporablja kolena. Začel je z majhnimi, nežnimi gibi, ker je bilo karkoli več boleče. Svoj izjemni analitični um je usmeril na vprašanje, kako delujemo kot človeška bitja. Začel se je izobraževati v anatomiji, nevrologiji in sorodnih temah. Z idejo, da otroško gibanje spodbudi spremembe na bolje, mu je pomagala tudi žena pediatrinja. Pri prenašanju bolečine so mu vsekakor pomagale izkušnje iz juda in drugih oblikah gibanja. Tako se je naučil ponovno hoditi brez bolečine. Poleg tega je razvil revolucionarno razumevanje, kako se ljudje učijo in delujejo, kar je postalo osnova metode Feldenkrais. To je najprej napisal v svojem delu »Body and Mature Behavior«, pozneje pa z drugimi prispevki in poučevanjem. Metodo je naučil tudi prvega predsednika Izraela, ki je pri tem dejal, »da se je naučil stati na glavi zato, da bi svoje ljudi lahko naučil hoditi po zemlji«. Njegova mama ni bila navdušena: »Namesto da bi dobil Nobelovo nagrado, zdaj masira človeške zadnjice.« Ni pa seveda vedela, da bo ta metoda postala tako uspešna, da jo danes uporablja ameriška vojska in jo v Nemčiji dobiš na zdravniško napotnico.
Več v Jani, 29.11.2011
