»Izhajam iz družine, kjer smo bili vedno pripravljeni pomagati, starši so me tako vzgajali in to je bilo vedno v nas,« se spominja Ana. »Veliko že pomaga, če si sočuten do ljudi, jih pozdraviš, se nasmehneš, si skratka pristen in pripravljen prisluhniti. Tega manjka pri nas!« Njen oče je bil eden od ustanoviteljev Rotary kluba in Ana ga je pogosto spremljala na raznih humanitarnih dogodkih, ko so, recimo, zbirali sredstva za invalidne otroke pa za bolnišnice.

V tujini ni bila sama. Podobne klube je poiskala in jim pomagala tudi v Ameriki, po srednji šoli je namreč dobila štipendijo na Univerzi San Jose v Kaliforniji. »Tam si ljudje veliko pomagajo.« Ni bilo namreč lahko z osemnajstimi leti priti v svet, kjer nikogar ne poznaš. Pa je tako rekoč v hipu dobila zelo dobre prijatelje, ki so ji bili vedno pripravljeni stati ob strani in so v stikih še danes. »Pri nas pogrešam to sproščenost, neobremenjenost in odprtost.« Zaradi poškodbe se je po vrnitvi v Slovenijo posvetila magistrskemu študiju MBA, teniško kariero pa končala. A želja, da bi nekoč imela svojo fundacijo in ljudem pomagala, je močno tlela v njej. »Vedno pravim, da se vse zgodi ob pravem času, zato ni imelo smisla prehitevati dogodkov.« Medtem je za tako mlado dekle doživela nekaj bridkih izkušenj, a jo je to le še okrepilo v želji, da pomaga. »Veliko sem se naučila, predvsem, da ne smem biti naivna, sicer pa še vedno močno verjamem, da so vsi ljudje v svojem bistvu dobri.« Zato je bila ideja Anine zvezdice, ki se je dokončno oblikovala okrog njenega rojstnega dneva pred dvema letoma, dodaten navdih in spodbuda, da z njo začne te lastnosti prebujati v ljudeh. »Drugi motiv je bil tudi vedno večja stiska slovenskih družin, tudi takih, ki jih dobro poznam.«

Hvaležnost in veselje otrok. Namesto vabila na zabavo za rojstni dan prvega januarja letos je tako dobrim prijateljem zapisala, da ne potrebuje daril, ampak naj namesto tega v njene pisarne, medtem je namreč odprla marketinško podjetje, raje prinesejo hrano z daljšim rokom uporabe. Zbirala jo je dva tedna in čisto vsi njeni prijatelji so se odzvali. Namesto za pet so takrat nabrali hrano za sedemintrideset družin. Že prej se je povezala s socialnim centrom Šiška in organizacijo Rdeča žoga, da so zbrali družine, potrebne pomoči, ki jim je Ana s pomočjo prijateljev in fanta Aleša predala pakete. Opazila je hvaležnost in olajšanje v očeh ljudi, ko so domov odhajali z zalogo hrane, in veselje otrok, ki so imeli priboljške, kakršnih morda že dolgo niso dobili. S čustvi nabit dogodek jo je prepričal, da je na pravi poti in da mora akcijo nadaljevati. »Daje mi neko notranje zadovoljstvo, izjemno motivacije za vse, kar počnem v življenju.«
Napravila je spletno stran, k sodelovanju povabila vse, ki jih je poznala, da bi se mreža ljudi, ki bi hoteli pomagati, razširila, in aprilska akcija je osrečila kar 105 družin. Da bi si laže predstavljali, naj povemo, da je zbrala 1570 kilogramov hrane, tako je vsaka družina dobila okrog 15 kilogramov različnih potrebščin, ki bi lahko zadostovale za mesec dni. »Denarja ne zbiramo, če kdo želi pomagati, pa nima časa ali zaradi kakršnihkoli vzrokov ne more v trgovino in prispeva denar, potem sama nakupim hrano.«

Polepšajmo družinam božič. Tretja akcija s sloganom Polepšajmo družinam božič, ki se je začela 26. oktobra in bo trajala do 12. decembra, pa presega vsa pričakovanja. »Klicalo me je dekle, ki je v svojem fitnes studiu tri tedne prostovoljno zbiralo hrano. Pred kratkim mi jo je zelo veliko pripeljala. Potem sta se javili dekleti iz Trbovelj, ki zbirata hrano v Zasavju. Zbirajo jo tudi otroci v dveh osnovnih šolah in dveh vrtcih.« Javljajo se podjetja, trgovine. Odziv je neverjeten. Ljudje pravijo, da raje prinesejo stvari Ani, ker ji zaupajo in vedo, da gre zbrano v prave roke. Dela in organizacije je veliko. Ana se vozi po Ljubljani in okolici ter pobira zbrano hrano. »Vendar mi ni težko, ker me to osrečuje.« Toda brez pomoči prijateljev bi kljub temu težko zmogla.
Okrog 20. decembra bodo zbrano razdelili družinam. »Zdaj ko se je za akcijo že precej razvedelo, me družine, ki potrebujejo pomoč, poiščejo tudi same.« Njihove zgodbe so pretresljive, zato so veseli vsakršnega upanja. Seveda ji bodo s seznamom pomoči potrebnih tudi letos pomagali na socialnem centru v Šiški. Ana verjame, da je pomagati drugim njeno življenjsko poslanstvo, zato si želi, da bi njena Zvezdica postala globalna. Že zdaj se namreč dogovarja, da bi zbiranje hrane sočasno s Slovenijo, denimo, potekalo v Ameriki, kjer je študirala. Upa, da s svojimi dejanji spodbuja ljudi, da Anina zvezdica sproža pozitivne misli v poplavi vseh slabih. »Želim si, da bi nas takšne akcije povezale med seboj in vračale vrednote, ki smo jih zadnje čase nekako izgubili!«

Če želite pomagati Ani zbirati hrano za družine v stiski, lahko svoj paket do 12. decembra pripeljete vsak delavnik med 16. in 18. uro v poslovno-stanovanjski objekt Čebelica na Dunajski cesti 185, kjer vas bo čakala. Več informacij pa lahko dobite na njeni spletni strani www.aninazvezdica.si