Majhno avstrijsko smučarsko središče Innerkrems se je minuli teden kopalo v prelepem sončnem vremenu, ki je že spominjalo na pomlad in na to, da se smučarska sezona počasi bliža koncu. Maloštevilnim smučarjem je pogled uhajal na progo, kjer je treniral Ivica Kostelić, ki pa ni razmišljal o koncu sezone, ampak o tem, da ga čaka še veliko trdega dela. Po štiritedenskem premoru se je minuli konec tedna ponovno pridružil beli karavani. Usklajen hrvaški tim z Antejem Kostelićem na čelu ni kazal nikakršne živčnosti. S fotografom sva se držala dogovora in napotkov, ki mi jih je dal Nenad Eror – predstavnik za stike z javnostjo v hrvaški smučarski zvezi. »Med treningom ni ne poziranja in ne debatiranja.  Kostelić se mora  v teh dneh stoodstotno posvetiti treningu, potem pa se boste lahko pogovorili.«

Postavljena je proga za veleslalom, le streljaj daleč premišljeno nastaja slalomska postavitev. Fotograf je na preži, saj dobro ve, da bo moral sleherni trenutek za fotografiranje skoraj ukrasti. Kmalu ugledam Janico Kostelić, ki brata spremlja, z njim trenira in mu svetuje. Pristopim, jo nagovorim in ji povem, da sem novinarka, a mi je takoj jasno, da si naše družbe ne želi, saj fotografu vztrajno obrača hrbet. Po svoje jo razumem, saj znamo biti novinarji včasih tudi nadležni in očitno ima Janica slabe izkušnje.

Več v Jani št. 11, 13.3.2012